Pri založbi Beletrina je izšla kuharska monografija Ane Roš z naslovom Sonce in dež. Ob kuharski mojstrici Roševi je kot soavtorica knjige ter prevajalka nastopila Kaja Sajovic, fotografije pa je prispevala fotografinja Suzan Gabrijan. Roševa je na predstavitvi knjige v Ljubljani izpostavila pomen osebnosti kuharja.

"Zame je bilo pisanje knjige neke vrste psihoanaliza," je o nastajanju svoje prve monografije povedala Roševa. "Ko začneš, začne prihajati iz tebe, začneš odkrivati skrite kotičke, ki so, ne da bi se zavedal, vplivali nate in postali del tvoje zgodbe in jih moraš tudi uporabiti," je dejala.

Po oceni Roševe se je zelo malo kuharskih mojstrov doslej pisanja knjige lotilo na način, da bi pokazali, kaj je v kuhinji najpomembnejše. "To sta teritorij in letni čas, to bom vedno zagovarjala. Je pa izjemno pomembna tudi osebnost kuharja, tako kot pri kiparju, pri pesniku, pri pisatelju, pri slikarju - vsem daš isto barvo, isto stojalo in isto platno in vsak bo ustvaril drugačno delo," je ponazorila.

V knjigi je po njeni oceni mogoče med vrsticami zelo dobro razbrati, zakaj sama ustvarja, kot ustvarja. "Če bi bila manj resnicoljubna in bolj suhoparna, bi veliko manj dojeli bistvo in knjiga ne bi bila tako zanimivo branje. Knjiga ni samo za na polico, preberite jo, ker je dejansko branje, ki bo katerikoli generaciji odprlo novo perspektivo na delo nekoga, tistim, ki sanjajo o kuharskem poklicu, pa sploh odpre perspektivo, kaj vse se nekomu zgodi, preden se res definira."

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

Knjiga je sicer, kot je pojasnila Roševa, pod okriljem drugačne ekipe začela nastajati okoli štiri leta nazaj, a se je takrat zadeve lotila povsem narobe. V sedanji obliki je knjiga najprej izšla v angleškem jeziku pri znameniti založbi Phaidon.

Delo je bilo zelo intenzivno, veliko ga je potekalo tudi na terenu, je proces nastajanja opisala Sajovičeva. "Posočje in Hiša Franko te posrkata vase. Na nek način preveč padeš noter, zato tudi moj del, ki bi moral biti faktografski, ni izpadel tako," je pojasnila.

Za Gabrijanovo je sodelovanje pri nastajanju knjige, ki obsega 256 strani, predstavljalo priložnost, da bolje spozna kuharski svet, ki jo je vedno zanimal, in ga predstavi drugim. Kot je pojasnila, je v postopku nastajanja knjige posnela 17.000 fotografij, izjemno težko delo za avtorice pa je bilo nato opraviti ožji izbor. V samo knjigo je uvrščenih 125 fotografij.