Luka Dončić je petič zapored postal športna osebnost leta Slovenije po izboru športnega dnevnika Ekipa in je na reprezentančnih pripravah na svetovno prvenstvo prevzel lovoriko iz rok novinarja tega časnika Andreja Miljkovića. Kako je mogoče v obdobju zadnjih petih let imeti Tadeja Pogačarja kot dvakratnega zmagovalca Toura ter Primoža Rogliča z zmagami na Vuelti in zlato olimpijsko kolajno (da ne omenjamo vseh drugih zlatih presežkov te polovice desetletja), v glasovanju pa se stvari vsakokrat obrnejo tako, da naj športna osebnost postane Luka?

Osebnost, pozor, poimenovanje izbora in izbranega k temu prav tako prispevajo veliko. Ne gre za športnika leta, ki ga izbirajo drugi in drugje. Gre za osebnost leta, kar je pred leti postal tudi Aleksander Čeferin in kar gre po vseh definicijah onkraj golih športnih dosežkov. Gre za doseg, domet, pomen in vpliv posameznika, ki deluje v slovenskem športu in ki pušča najgloblje sledi. Pravzaprav lahko zadevo opišemo tako, kot smo jo opisali ameriškim kolegom, ko so nas vprašali, zakaj je fenomen Luke Dončića nekaj tako zelo posebnega v primerjavi s preostalimi slovenskimi športnimi asi in kaj je tisto glavno, kar je ta košarkar prinesel ter dal drugačnega.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Odgovor je v resnici precej preprost. Luka je postal glavni steber identitete Slovenije in Slovencev praktično kjer koli v tujini. Hote ali nehote smo se v teh letih navadili, da se kot ljudje iz »dežele Luke Dončića« včasih predstavljamo celo najprej, preden tej deželi dodamo ime Slovenija. Kadar pa ime države pride najprej, je Dončić pojasnilo, ki sledi takoj za tem in ki najbolj uspešno postavlja vse nas v čas in prostor. In tudi odpira največ vrat. Pa ne gre samo za nas, to priznavajo celo naši politiki in gospodarstveniki.