V preteklosti se je večkrat zgodilo, da so mnogi povezavo Boštjana Čukurja s keramičarstvom jemali kot šalo, a za tem stoji lepa zgodba. »Moj oče je bil keramičar in že kot otrok sem mu večkrat pomagal. Ko sem prišel v najstniška leta, mi je bilo to včasih sicer tudi breme. A ko sem z denarjem, ki sem ga zaslužil s keramičnimi deli v kopalnicah, zaslužil svoj prvi avto zastavo 128, se nisem več pritoževal. Obiskoval sem sicer srednjo šolo za strojništvo, a samo zato, ker je bila v Velenju, od koder prihajam,« pravi 6pack Čukur, ki ga je po končani šoli pot vodila v glasbene vode, a ni na poklic, v katerega ga je vpeljal oče, nikoli pozabil.

»Vse, kar znaš, je samo dodana vrednost in nikoli ne veš, kdaj v življenju ti pride prav. Ko je med letoma 2008 in 2009 nastopila gospodarska kriza in glasba ni prinašala prav veliko denarja, sem opravljal keramičarska dela, ravno tako med pandemijo,« pravi. Ker je bil pri tem res dober, so ga opazila tudi nekatera podjetja in postal je ambasador za lepila in keramične ploščice.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

To bi slovenski voditeljici skoraj uničilo rojstni dan

Voditeljica Irena Shyama Hlebš je razkrila, kaj se ji je pripetilo med rojstnodnevnim izletom.

»Ta poklic sem začel promovirati tudi na svojih koncertih in tako je še danes. Lep, a zahteven poklic – je mešanica fizičnega dela in ustvarjalnosti. Kot se za raperja in keramičarja spodobi, sem dobil tudi svoje ploščice, na katerih je moja podoba. Te večkrat podarim na koncertih, krasijo pa tudi marsikatero steno v zasebnih prostorih ali lokalih. Ploščica je simbolična in je nekakšen podpis oziroma avtogram. Mi je pa povezava s podjetji, ki proizvajajo in prodajajo izdelke, povezane s tem poslom, prinesla veliko koristi tudi na glasbenem področju, saj velikokrat nastopam v njihovih trgovskih centrih in na dogodkih, ki jih pripravljajo.«

Klic presenečenja

Pred sedmimi leti je Boštjan doživel prijetno presenečenje, ko je prišlo z mariborske srednje gradbene šole povabilo za redno zaposlitev kot profesor praktičnega pouka na smeri keramičar. »Z veseljem sem se spoprijel s tem izzivom, čeprav je bilo na začetku kar malo negotovosti, saj je bila to zame popolnoma nova izkušnja. Zdaj, po sedmih letih, vem, da sem se pravilno odločil. Dijake poskušam čim bolj motivirati, hkrati pa jih postaviti na trdna tla in jim dopovedati, da je v delo treba vložiti veliko truda. Da postaneš dober keramičar, potrebuješ štiri ali pet let trdega dela. Med dijaki takoj ločim tiste, za katere vem, da bodo mojstri, od drugih, ki bodo vedno pomočniki, so pa tudi taki, ki jih ta poklic ne zanima, a jim skušam pomagati, da uspešno končajo šolanje. To je poklic, za katerega dela ne bo nikoli zmanjkalo, saj so obrtniška dela zelo iskana, delavcev pa primanjkuje. V današnjem času se da kot keramičar dobro zaslužiti, a le če si pripravljen veliko in natančno delati.«

Boštjan Čukur že dolgo ne šteje več, koliko je naredil kopalnic, oblog v kuhinjah in koliko tal je prekril s keramičnimi ploščicami. Lani se je lotil keramičarskih del tudi v svojem družinskem stanovanju. »Bila je večja prenova in najprej sem naredil novo kopalnico, tako da so roza ploščice zdaj že preteklost, pa čeprav imam pri hiši dve punci. Barbie barvo je zamenjala antracit črna. Nameraval sem prenoviti tudi kuhinjo, a mi je zmanjkalo časa, zato me to še čaka. V preostalih prostorih sem po tleh ohranil les, saj imam rad ta material, je topel in mi pričara domačnost. Sodobne smernice gradnje imajo večinoma talno ogrevanje, zato veliko površin prekrijejo s keramiko. Je pa res, da so se trendi v keramičarstvu spremenili tudi glede velikosti ploščic, zato je postalo polaganje zahtevnejše. Denimo, v naši domači kopalnici te merijo 120 x 60 centimetrov in v eni sami je kar šest lukenj. Če se ti pri eni zalomi, ploščica poči in v trenutku nastane za 60 evrov škode. Previden je treba biti tudi pri prestavljanju ploščic, saj te tehtajo tudi deset kilogramov ali več.«

Izbire je ogromno in trg vedno znova ponuja kaj novega. »Trenutno so najbolj modne antracit barve in imitacije marmorja, vse bolj pa prihajajo spet v modo živahne barve, kot so turkizno modre in podobno. Sam občudujem keramiko iz 50., 60. let, saj so bili že takrat oblikovalci zelo izvirni. Najboljši na tem področju so Italijani, ki imajo v okolici Bologne celo dolino tovarn, ki izdelujejo keramiko. Tam pripravljajo tudi velike sejme, ki sem jih že nekajkrat obiskal in se seznanil s trendi. Sicer pa so na tem področju zelo dobri še Španci pa tudi Kitajci postajajo zelo izvirni.«