Tudi za Ano Praznik je konec nekoliko bolj lahkotnega poletja, saj se že začenjajo obveznosti. »Res je šlo hitro in letos niti marmelade nisem imela časa skuhati. Prisegam na rabarbaro, ki raste na domačem vrtu, ji pa vedno dodam še kakšno drugo sadje, da malo omilim kiselkasti okus. Poskrbim, da dodam le toliko sladkorja, kot je res nujno potrebno,« pove Ana in doda, da je z rabarbaro zrasla. »Vedno je bila na našem vrtu in spomnim se, da sem že kot otrok veliko rabarbare pojedla v kompotu. Sicer pa jo lahko uporabljamo v različnih receptih tudi za pecivo.« Ana je prepričana, da je domače res najboljše, in računa, da se kakšen kozarček marmelade od lani še skriva v njeni shrambi ali morda shrambi njene mame.