Tanja je velika ljubiteljica živali že od mladih nog. »Najprej sem hotela imeti veverico, potem pa smo se počasi prebili do mačk in psov. (smeh) Sicer je bilo življenje pred nekaj leti drugačno in kot otrok vseeno na ta bitja nisem gledala s takšno ljubeznijo kot zdaj. Nekako sem čez vsa leta začutila njihovo lepoto, vso ljubezen, ki nam jo dajo, in kako pomembno je, da se za njih borimo.« Prav psi imajo danes pri njej posebno mesto, saj so, kot pripoveduje Tanja, polni brezpogojne ljubezni, ker oddajajo občutek miru in iskreno pokažejo, koga marajo in koga ne.

»Ko pogledaš v te njihove okice, imaš občutek, da natančno poznajo tvoje občutke in ves smisel tega življenja.« Seveda ima tudi sama svojega najboljšega pasjega prijatelja. »Moj Čarli je moje srce. Od prvega dne, ko sem ga pripeljala iz zavetišča, sem vedela, da je del naše družine in to izjemno pomemben član. Je moj prijatelj, zaupnik, cimer, kosmati ‘gnjavator’. Mislim, da se imava izjemno rada, čeprav mu jaz veliko bolj težim s svojo ljubeznijo kot on meni. Je izjemno pameten kuža, ki natančno ve, kaj lahko od koga pričakuje. Naštudirane ima vse člane družine in nas lepo obrača. Sicer pa je samosvoj, prijazen, radoveden, občasno trmast, navihan in igriv. Jaz kot njegova pasja mama sem izjemno ljubeča, pozorna, na njegovo žalost pa tudi ekstremno nagnjena k nadziranju.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Manca Košir v enem zadnjih intervjujev: Ker poznam smrt, sem zaljubljena v življenje

Včeraj se je v svojem 77. letu poslovila novinarka in publicistka Manca Košir.

O novi oddaji 

»V bistvu bi si težko lahko zaželela lepšo vsebino. Spoznala sem toliko krasnih pasjih dušic in ljudi, ki so mi vrnili upanje v človeštvo, tako da izjemno cenim to priložnost. Videli bomo zgodbe, ki so se sicer rodile iz žalostnih in ponekod tragičnih situacij, a so prerasle v motivacijske. Spoznali boste kužke in ljudi, ki so lahko vzor marsikomu. Predvsem pa se bo pokazalo, da kolikor mi rešimo psa, vsaj toliko tudi on reši nas,« razmišlja Tanja Kocman. Kljub temu da zna biti snemanje z živalmi marsikdaj tudi nepredvidljivo, je vse šlo kot po maslu. »Saj je bilo kar nekaj zabavnih trenutkov, ampak dejansko je ena taka skupna posebnost vseh, da so se vsi kužki obnašali tako vzorno, da nihče od skrbnikov ni mogel verjeti. Kot da so vedeli, da so prisotne kamere in da se morajo pokazati v najboljši luči. In koliko vem, so vsi pasji zvezdniki takoj po našem odhodu kar popadali v postelje.«