Uši so v številnih šolah in vrtcih zelo pogost pojav,za starše pa pomenijo pravo moro. Kdor je kdaj imel naglavne uši, ve, kako zelo težko se jih je znebiti – in ko že ravno misliš, da si se jih rešil, se ta nadloga znova pojavi. Morda so v preteklosti naglavne uši veljale kot kazalnik nečistoče in revščine, danes pa vemo, da se uši ne hranijo z umazanijo, ampak sesajo kri. Te male zajedavke na srečo ne prenašajo bolezni in ne skačejo, tako kot smo včasih mislili, z glave na glavo.

Uši so plazeči se insekti – ne poskakujejo, ne letajo in ne plavajo. Premikajo se približno s hitrostjo 30 centimetrov na minuto. Prenašajo se z neposrednim stikom glave z glavo, in prav zato je otroško okolje tako idealno za njihovo širjenje. Redkeje, pa vendar, lahko uši dobimo tudi s skupno uporabo glavnikov, krtač, kap, čelad, posteljnine in brisač.

Kaj je uš?

Naglavna uš je siva zajedavska žuželka. Uši najpogosteje najdemo na zatilju in za ušesi, včasih tudi na vrhu človekove glave, v redkih primerih se naselijo tudi na obrveh, trepalnicah ali skrijejo v moški bradi. Njihova edina hrana je človeška kri. So od tri do štiri milimetre velike žuželke brez kril in s tremi pari nog. Imajo prosojno telo, po hranjenju s krvjo se obarvajo rdečkasto. In ne, ni res, da so uši najraje na umazanih laseh, čisto in negovano lasišče jim je še ljubše.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Panettone: priljubljeno italijansko sladico lahko pripravite doma

Panettone v decembrskem času zavzame prodajne police. Zakaj pa ga letos s tem preprostim receptom ne pripravite kar sami?

Pri nas se najpogosteje pojavi naglavna uš, ki ne prenaša bolezni, povzroča pa neprijetno srbenje. Otroci, ki imajo uši, se nenehno praskajo, na koži pa nastanejo opraskanine. Uši je dokaj težko odkriti, ker so majhne in izredno hitre – tako hitre, da jih težko v resnici vidimo. Lažje je odkriti živa jajčeca (ki so kremasto rjave barve) in prazne jajčne lupine (ki so bele barve), ki so na laseh. Srbenje se sicer pojavi šele nekaj tednov po tem, ko smo dobili uši.

Kako se jim lahko izognemo?

Izogibamo se medsebojni izmenjavi krtač, glavnikov, oblačil in pokrival. Če imamo dolge lase, je bolje, da so speti. Če imamo otroke, ki hodijo v vrtec ali šolo, jim lasišče pregledamo vsak teden. Če nas v šoli ali vrtcu opozorijo, da so se pojavile uši, glave pregledujemo vsak dan. Če morda najdemo uši, takoj začnemo razkuževati lasišče in obvestimo vse, ki so bili v tesnem stiku z otrokom.

Kako pregledujemo lasišče?

Ramena ogrnemo z belo brisačo ali papirjem, pomagamo si z lučjo ali tudi z povečevalnim steklom ter natančno pregledamo glavo, sploh na zatilju in za ušesi.

Las pregledujemo od korena do konice; še bolje je, da lase prečesavamo z gostim glavnikom, za vsakim potegom skrbno pregledamo glavnik in ga obrišemo s papirnatim robčkom, ki ga odvržemo v pripravljeno vrečko za odpadke.

Po prečesavanju odvržemo vrečko med običajne odpadke, glavnik pa speremo in nato za nekaj minut namočimo v vročo vodo na okoli 60 stopinjah Celzija.

Če najdemo uši, takoj začnemo razkuževati, pri tem pa natančno upoštevamo navodilo za uporabo sredstva proti naglavnim ušem.

Preparat nanesemo na suho lasišče; skrbno ga razporedimo po vsem lasišču, pustimo učinkovati, nato lasišče izperemo z vodo.

Razkuževanje na enak način ponovimo čez sedem do deset dni.

Las ne umijemo vsaj še dan ali dva po tem, ko smo sprali preparat za razkuževanje.

Glavnike, krtače, perilo, oblačila, brisače, posteljnino ..., ki so bili v stiku z lasmi, operemo v vroči vodi. Predmete, ki jih ne moremo oprati, neprepustno zapremo v plastično vrečko in pustimo 24 ur v zamrzovalniku. Dobro posesamo tudi oblazinjeno pohištvo in preproge.