"Želim si, da bi bila čim dlje zdrava, samostojna in moji hčerki tudi. Želim si, da bi čim dlje uživala v privilegiju, da imam svoje starše, sestro, sorodnike, prijatelje in da jih lahko obiščem, da bi čim dlje uživala v bližini tistih, ki jih imam rada, ki so v mojem srcu. Menim, da je to privilegij, ki ga marsikdo nima več. Ne doživljam kot samoumevno dejstvo, da vsakič, ko obrnem telefonsko številko, na drugi strani slišim ljudi, ki jih imam rada, svojo ljubljeno osebo. Nič ni samoumevno," je povedala za revijo Obrazi. 

K temu je še dodala: "Želim si, da bi čim bolj uravnoteženo plula med željami in strahovi in da ne bi nikoli izgubila vere vase. Marsikatera želja je seveda povezana tudi s prihodnostjo Nike in Zare. Med drugim pa si želim tudi to, da bi čim prej in čim več ljudi spoznalo, da si žagamo vejo, na kateri sedimo, kar zadeva naš planet, da bi se čim prej tega popolnoma zavedeli in združili vso moč proti temu skozi učenje, ozaveščanje in prakso. Čas za to je bil že včeraj."

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Manca Košir v enem zadnjih intervjujev: Ker poznam smrt, sem zaljubljena v življenje

Včeraj se je v svojem 77. letu poslovila novinarka in publicistka Manca Košir.

Ob tem pa priznava, da se želje z leti spreminjajo: "Želim si, da bi se več ljudi zavedalo, da majhni koraki in majhna dejanja veliko pomenijo. Da bi se med seboj bolj slišali, videli in z besedami bolj zdravili kot udrihali. V »prehitrem in površnem« si želim, da ne bi izgubljali povezanosti, da bi bili prijazni. Prijaznost ni neumnost. Da bi si, ko se srečamo in vprašamo »Kako si?«, odgovor zares želeli slišati in bi ga slišali. Marsikaj si še želim, želja mi še ne zmanjkuje, se pa tudi te z leti spremenijo. In zavedam se, da ne moreš s prstom kazati na sosedov vrt, če sam nisi poplel svojega. Pa smo spet pri vrtičkih … (smeh)"