Eva Mavrič si je že od nekdaj želela priti na Pop In, kot študentka prvega letnika se je prijavila na razgovor, a je bila za to naravo dela še premlada. Uspelo ji je priti na prakso, a je žal vmes posegla pandemija, nato pa ji je v tretje le uspelo. V redakciji dela dobri dve leti. »Vedno je polno smeha in zabave. Z ljudmi, ki sem jih kot majhna občudovala na televiziji, danes klepetam, kot da se poznamo že sto let. Lepo se imamo. Zabavne vsebine so me zanimale, odkar vem zase. Oče me je pri dveh letih prvič peljal v kino in gledališče, doma sva na MTV-ju gledala videospote, z mamo pa od nekdaj šove in oddaje na televiziji. Vedno me je zanimal blišč Hollywooda, rdeče preproge, življenja zvezdnikov, tudi drama, ki jih ves čas spremlja,« razloži Eva, ki ima ambiciozne načrte za prihodnost. »Rada bi še ustvarjala Popkaste in videovsebine za splet in televizijo, nekoč pa bi z veseljem sodelovala tudi pri hišnih projektih, resničnostnih šovih in serijah, tako pri delu za kot pred kamero,« pove študentka novinarstva.

Študij v karanteni

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

Študij novinarstva ni bil prva izbira za 25-letnico, na prvo mesto je namreč postavila AGRFT, saj je obiskovala dramsko-gledališko gimnazijo, več let pa je bila tudi del gledališke skupine. »Ker pa je na AGRFT zelo težko priti, sem na drugo mesto dala novinarstvo, saj me je televizija vedno zanimala,« razloži Eva, ki se je zaradi študija iz domače Nove Gorice preselila v Ljubljano.

Na začetku je bilo težko, a se je kmalu navadila na življenje v prestolnici. »Študentska leta mi bodo za vedno ostala v lepem spominu. Žal mi je le, da sem polovico tretjega in celoten četrti letnik preživela na Zoomu v karanteni. Še dobro, da obstajata dve absolventski leti, da sem malce nadoknadila druženje, zabave in življenje v Ljubljani,« se zasmeji Eva, ki bo januarja diplomirala.

Pospravljanje jo sprošča

Ker je njeno delo takšno, da je veliko obkrožena z ljudmi, je njen prosti čas povsem nasproten. »Kavč, ob meni moj maček Bine in kakšna dobra serija ali film. Ko pa naberem moči za ponovno druženje, so na prvem mestu prijatelji. Ni pomembno, kje smo in kaj delamo, samo da klepetamo. Eni najlepših trenutkov so tisti, ko zgolj sedimo na kavču ali v avtu in klepetamo, saj vedno zajamemo najrazličnejše teme pogovora. Imam pa zelo rada sobe pobega in pub kvize,« veselo razloži simpatična Primorka, ki prosti časa velikokrat izkoristi tudi za pospravljanje, obožuje namreč organiziranje omar. »Zato sem že marsikateremu prijatelju in družinskemu članu pospravila obleke, a pri tem sem zelo stroga, zato mi nekateri ne dovolijo, da se približam njihovim omaram. Če bi videli mojo otroško sobo, bi ljubezen do organizacije zvenela še bolj nenavadno. Kot otrok res nisem marala pospravljanja, po puberteti pa se je nekaj v meni zasukalo in zdaj se ne morem osredotočiti, če na mizi vidim nekaj, kar tja ne spada. Omare z oblekami so hvaležne za organizacijo, saj že s pravo izbiro obešalnikov in koordinacijo barv dosežeš veliko.«

Evina velika strast je Evrovizija, ki jo spremlja, odkar ve zase. »Že tri leta sem tudi članica slovenskega kluba evrovizijskih oboževalcev, kjer sem spoznala kar nekaj prijateljev. V povezavi z Evrovizijo sem si zastavila tudi nekaj kariernih ciljev, dva sta se že uresničila. Z ukrajinsko evrovizijsko zmagovalko Jamalo sem lani imela intervju, prav tako pa sem letos posnela evrovizijski Popkast, kjer sem z gostoma klepetala o letošnji Evroviziji. Upam, da si bom največje glasbeno tekmovanje na svetu kmalu lahko tudi v živo ogledala. Prihodnje še po televiziji, saj je Švedska precej draga država.«

Da je Švedska res pregrešno draga, je izkusila na lastni koži. Marca je namreč očeta, ki je praznoval 60 let, peljala v Stockholm. »Oba sva že kar nekaj let sanjala o obisku Severne Evrope in ni naju razočarala. Z vremenom sva zadela terno in se sončila na sedmih stopinjah, medtem ko je po Sloveniji pihala burja in je deževalo. Oba imava zelo rada Abbo, v Abbinem muzeju sva preživela več kot tri ure, pa še ni bilo dovolj,« se zasmeji Eva, ki obožuje potovanja. Presrečna je tudi, da je z najboljšim prijateljem odpotovala v New York, ki je bil vedno na njenem seznamu želja.