Znani obrazi poročajo o porastu sovražnega govora in žaljivih napadov prek spleta. Slednje opažamo tudi v uredništvu, pod novicami na družbenih omrežjih se namreč vse bolj agresivno in obilno oglašajo posamezniki, ki čutijo potrebo po žaljenju in nedostojnem izražanju svojega mnenja.

60-letna Manca (ime smo spremenili) je denimo zvesta spletna komentatorka že vrsto let. Dan prične s skodelico kave in zapisovanjem misli pod novicami, ki jih zasledi na družbenem omrežju Facebook. Njeni zapisi z vsebino novic nimajo prav veliko skupnega, si pa sila prizadeva, da so njeni komentarji začinjeni z žaljivkami in sovražnim govorom. Najsi bodo udeleženci šovov, pevci, igralci, politiki ali pa napovedovalci vremena, Manca ima o vsem in vsakomur mnenje, ki ga želi deliti s svetom. Pod njenim prsti se lomijo težko razumljive stavčne povedi, a razbrati je, da se v njej prebujajo grozljivi občutki, ki jih mora izliti na plan. Pogosto moramo njene zapise zaradi žaljivega besedišča izbrisati, a se potrudi in jih zamenja s še sočnejšo izbiro besed.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

Kaj pa posledice?

Si lahko resnično vse Mance tega sveta prosto po Prešernu privoščijo, da brez posledic žalijo in se ob tem sploh ne zavedajo, kakšne duševne rane povzročajo ljudem, ki jih sploh ne poznajo?  Ker spodbujanje k strpnosti in prijazni komunikaciji nima nobenega učinka (ravno nasprotno), smo na Policiji preverili, v katerih primerih je mogoče pričakovati, da bodo nestrpni spletni komentatorji odgovarjali za svoje zapise.

»Sovražni govor kot tak posebej ni opredeljen kot prekršek ali kaznivo dejanje. V največ primerih, ki jih širša javnost prepozna kot sovražni govor, ima obliko nespodobnih, nesprejemljivih in žaljivih oz. neprimernih, ustrahovalnih zapisov, lahko tudi z namenom diskreditacije. Takšni zapisi imajo največkrat – prej kot elemente kaznivega dejanja po 297. členu – znake drugih kaznivih dejanj, in sicer zajetih v 18. poglavju Kazenskega zakonika, ki varujejo čast in dobro ime kot splošni in skupni objekt varstva. Navedena kazniva dejanja (predvsem gre za lahko za kaznivi dejanji Razžalitev in Obrekovanje), skladno s 168. členom KZ-1, niso uradno pregonljiva kazniva dejanja in se obravnavajo na zasebno tožbo oškodovanca (ne policije),« pojasnjujejo na Policiji, kar pomeni, da 'Manca' ob prijavi zaradi grozljivega žaljenja ne bo utrpela nikakršnih sankcij, lahko pa žrtev obračuna s spletnim nasilnežem tekom zasebne tožbe.

Pa se v prihodnosti obetajo spremembe? Kako bomo ustavili rast sovražnega govora?

»Slovenska Policija se zaveda celovitosti problematike t. i. »sovražnega govora« kar se potrjuje tudi s sprejetjem Resolucije o nacionalnem programu za preprečevanje in zatiranje kriminalitete (2019-2023). Kot ena izmed prioritetnih nalog je v 6.2. poglavju opredeljeno sodelovanje in ukrepanje deležnikov na področju "ravnanj iz sovraštva oz. t.i. sovražnega govora", katere nosilec je Ministrstvo za kulturo. Podoben koncept se prenaša tudi v novo resolucijo 2024-2028. V družbi je potrebno doseči strinjanje, da policija in drugi represivni (inšpekcijski) organi ne morejo biti prvi med poklicanimi za uravnavanje t. i. "sovražnega govora". Odsotnost neustreznega dojemanja t. i. "sovražnega govora" se kaže v dejstvu, da ob vsaki eskalaciji t.i. "sovražnega govora", mediji in javnost nasploh, najprej pozovejo policijo, kaj je storjenega na tem področju. V osveščanje družbe na tem področju bi se morale vključiti vse državne in nevladne inštitucije, (Centri za socialno delo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za javno upravo, Vrhovno državno tožilstvo, Varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, Mirovni inštitut in nevladne organizacije) družba sama po sebi pa bi morala delovati preventivno in v osnovi odpravljati vzroke za vzpostavitev stanja, ki vodi v sovražni govor,« podajajo svoje stališče na Policiji.

Kaj pa sedaj?

Stanje v kakršnem se nahajamo, torej ni nič kaj obetavno. Dokler bodo spletni nasilneži prepričani, da ne počnejo nič slabega, saj zgolj izražajo svoje osebno mnenje, je torej nesmiselno pričakovati, da bo kdo izmed njih razmišljal o duševnih ranah, ki jih s svojimi zapisi povzročajo. Pa smo spet pri pomankanju empatije, kajne? In medtem ko se mnoge žrtve soočajo s stiskami, lahko le upamo, da imajo v svojem realnem svetu dovolj veliko podporo in da so po potrebi deležni ustrezne pomoči. Za Manico je lahko mimobežna žaljivka zgolj bežna zabava in hitro pozabljen komentar, za nekoga drugega pa kaplja čez rob …

#stopsovraznemugovoru