Darja Gajšek pravi, da je bila potica pri njih doma vedno na mizi, ko so kaj praznovali. »Res ni praznikov brez potice in to sem prinesla s sabo v nov dom, ko sem si ustvarila svojo družino. Prvo leto je bilo še posebno zanimivo in prav takrat sem se prvič sama lotila peke potice. Ema je bila stara nekaj mesecev. Imela sem že vse pripravljeno, a kot nalašč Emi takrat ni bilo do spanja. Tako sem deklico dala v kengurujčka in skupaj sva spekli najino prvo potico.«

Simpatična Celjanka prizna, da se je veliko skrivnosti o kuhi naučila od svoje mame Marjane. »Ena teh je, da orehovega nadeva ne poparimo, ampak ga v potico damo surovega,« razkrije, njena mama Marjana pa doda: »Nekaj časa sem delala v gostilni, kjer smo pripravljali palačinke in najbolj so bile seveda priljubljene orehove. Šefica nam je zaupala, da morajo biti orehi v nadevu surovi. Potem nimamo težav s kislino v želodcu in prepričana sem, da je res tako.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kmetija: Tamara bo v novo leto vstopila samska

Tekmovalka šova Kmetija je prišla do spoznanja, da mora na prvo mesto postaviti sebe.

Darjina mama vse leto skrbi, da je hčerkina shramba polna domačih dobrot. »Vsega je dovolj, mama pripravi marmelade, vloženo sadje in zelenjavo za ozimnico, tudi v zamrzovalni skrinji je je nekaj. Med sezono nas zalaga tudi s svežo zelenjavo. Oče pa je mesar in lahko si predstavljate, da slastnih mesnin, salam, klobas in drugih dobrot pri nas nikoli ne manjka,« pojasni Darja, ki je na svoje starše močno navezana.

Veliko je vredno, da veš, kaj ješ, tega se vsi čedalje bolj zavedajo. »Prav te dni sva z ženo pripeljala pet pujsov, enega velikega, 130-kilogramskega, in štiri majhne, ki bodo za koline prihodnje leto. Koline so na kmetih vedno velik praznik, kar je podkrepljeno tudi s prijetnim druženjem. Zdaj, ko sem v pokoju, imam za vse to več časa, pa tudi za druge opravke doma,« se oglasi še Darjin oče, ki tudi sam z zanimanjem opazuje, kako med našim klepetom nastaja potica. Vmes pa nam zaupa še: »Pri nas doma je bilo 11 otrok. Doma smo imeli krušno peč, a potice skoraj nismo poznali. Bili so težki časi, zato toliko bolj cenim to, kar imamo zdaj, pa čeprav sva z ženo vložila veliko truda in se marsičemu odpovedala.«

Starša ne skrivata, da sta na Darjo zelo ponosna, pa tudi ona jima vso to hvaležnost vrača. Veselita se vsakega dne posebej, sploh kadar imata v varstvu vnukinjo Emo. »To mi res veliko pomeni. Jaz imam nastope, Alen pa z nogometnim klubom Celje, kjer dela, kmalu spet potuje na priprave v Turčijo. Potrebno je veliko prilaganja, a s skupnimi močmi zmoremo,« pravi Darja, medtem ko iz pečice že lepo prijetno diši in mi že komaj čakamo, da poskusimo njuni potici. Najraje bi planili kar po vročih kosih, vendar nas Darjina mama pouči: »Počakati moramo, da se potica ohladi, šele takrat jo potresemo z mletim sladkorjem in postrežemo. Ko je hladna, namreč razvije pravi okus.«

Darja s svojo družinico božič navadno praznuje pri starših. »Letos starše prepričujem, da bi božični večer praznovali pri nas. Sicer pa mi praznujemo še en božič, pri Alenovih starših, ki so pravoslavne vere,« nam za konec še pove Darja.