Dejan in Kiara foto: Osebni arhiv
Dejan Dogaja ne živi le precej drugačnega življenja od sovrstnikov, ampak tudi precej drugačno življenje od tistega, ki si ga je zamišljal kot otrok. »Ko sem bil star 10 let, so mi zdeli ljudje pri 30 že tako stari. (smeh) Takrat mi je bilo logično, da si pri tej starosti poročen, živiš v hiši, imaš dva otroka, dva psa, hodiš v službo ob 6. uri in se vračaš domov ob 15. uri. In to je to! (smeh) Malo pozneje, ko sem bil v srednji šoli, se je moja percepcija že nekoliko spremenila in zamišljal sem si, da bom kot odrasel v drugi ali tretji sekciji igral klarinet v slovenski policiji, saj so od tod prihajali moji vzorniki. Na akademiji so bili cilji še vedno enaki, ko pa sem stopil na pevsko pot, so se moje želje spremenile. In zdaj vem, da je to moje življenje. Seveda si ne predstavljam tega početi pri 80 letih, ampak dokler bom poskočen in fit, pa zagotovo,« za začetek pove naš sogovornik. In ko smo ravno pri letih … 30-ka, pravi, je le ena od prelomnic, podobno kot 18-ka ali 20-ka, le s to razliko, da so obveznosti drugačne. »Več je skrbi, odgovornosti, več truda moraš vložiti v vse. Je pa enako kot pri prejšnjih »okroglih« to, da misliš, da si zdaj pa najbolj pameten … No, tudi pri 30-ki je enako. Nisi! Najbrž se to dogaja do konca življenja,« razmišlja z nasmeškom na obrazu.
Baloni presenečenja v avtomobilu
Ni pa mu bilo treba veliko razmišljati o svojem jubilejnem rojstnem dnevu. Za to so namreč poskrbeli kar njegovi prijatelji. »Pripravili so mi zares velik žur, na katerem se je zbralo 85 mojih najdražjih ljudi. Najprej me je presenetila laščanska ekipa, ko so mi v vse čevlje in žepe jaken dali bleščice, ki se jih še do danes nisem znebil. (smeh) Pa avto so mi polepili in ga napolnili z baloni, tako da sem se imel kar težavo prebiti do volana. (smeh) Moja gorenjska druščina pa je na moj balkon postavila ogromen mikrofon in pripravila dolgo verigo iz pločevink piva, ki ga ne pijem. Potem je sledila velika zabava z glasbo, pa številne igre, priredili so tudi dve moji glasbeni uspešnici, tekst pa personalizirali, da ustreza mojemu značaju. Res je bila nora noč, polna lepih spominov, dogajanja pa toliko, da smo pozabili tudi na fotografije, z izjemo urejenega fotokotička.«
dejan krajnc
foto: osebni arhiv
Od odra, savne pa vse do Francije
Ko zavrti čas nazaj, tudi pri sebi opazi kar nekaj sprememb, ki jih prinesejo izkušnje življenja. V vsem tem času, odkar je stopil na medijsko sceno, se je precej spremenil ali, bolje rečeno, izoblikoval. »Imel sem 1001 frizuro v 1001 barvi. Pa ogromno pirsingov, tatujev, norih stajlingov, bil sem precej divji. Zdaj, ko sem stopil v svoje novo desetletje, pa sem se nekoliko umiril, stvari malo premislim in nisem več za prav vsako bedarijo, čeprav to ne pomeni, da sem izgubil spontanost ali žar za akcijo. Izoblikovale so me predvsem stvari, ki mi niso ali pa so mi nenormalno dobro uspele. Saj veste, pravijo, da slabe stvari skriješ, dobre potenciraš, in to je medijski svet. Že pregovor pravi, da se iz napak in težkih preizkušenj človek največ nauči. Od vrednot mi največ pomenita organiziranost in točnost, saj sta ključ do uspeha. Pa da ne pozabljaš stvari. Ko nekaj že drugič ali tretjič slišiš, ti mora ostati v glavi.«
Zanimivo ima Dejan prav letos najbolj delovni december do zdaj. Kar 28 nastopov si obeta. »Ta mesec je za nas glasbenike poseben, a kljub temu ne pomeni, da ni časa za žure. Ne nazadnje si jih privoščim tudi na svojih špilih, saj v svojem delu zares uživam. Tudi vmes poskrbim za odklope. Letos sem šel dvakrat na smučanje v Francijo, trenutno se potepam po Parizu.« Rad ima tudi kakšen vmesen skok v savno, pa obisk kina, medtem ko se januarja odpravlja še na smučanje na Jahorino. »Sicer pa je ponedeljek moja nedelja,« še doda. Minulo leto si bo najbolj zapomnil po tem, da je že drugič izpolnil svoje otroške želje in nastopal na domačem festivalu Pivo in cvetje v Laškem, najslabši spomin pa so po njegovih besedah slovesa od določenih ljudi. »A tudi to je del vsakdana. Nekateri odhajajo, drugi vstopajo v naša življenja,« modro razmišlja pevec.
Modrosti za nazaj in pričakovanja za naprej
To leto ga je veliko naučilo. »Predvsem to, da glasba žal za nekatere ni samo veselje smeh in poslanstvo, ampak izključno posel. Nekateri veliko naredijo za to, da so navzven videti lepo, a samo z namenom, da pridejo do cilja. Moje spoznanje, ki pa ne velja samo za glasbo, ampak za življenje na splošno. To sem, priznam, kar težko dojel in sprejel, saj sam zares živim za svoje delo in prepričan sem, da sem na svet poslan, da rišem na obraze ljudi nasmehe in razveseljujem s svojo glasbo,« pravi Dejan, ki se veseli tudi leta 2024 in vsega, kar bo še prineslo življenje. »Moje še neuresničene sanje so stati na evrovizijskem odru in posneti še vsaj tri velike uspešnice. Sicer pa bi si želel znati popolnoma odklopiti glavo od vsega. Nekateri, ki imajo še več dela kot jaz, to znajo in zmorejo, jaz pa se še učim.« Nam pa Dejan, ki sicer svojo zasebnost skrbno čuva zase, razkrije tudi nekaj osebnih želja. »Ne določam mej novinarjem, sem zelo odkrit, vendar zasebnih stvari, kot je denimo moje ljubezensko življenje, ne razkrivam, ker potem se piše samo o tem, namesto da bi se pisalo o tistem, za kar sem tu – da ustvarjam glasbo. Vseeno pa vam lahko razkrijem, da se bom po novem letu lotil obnove večstanovanjske domače hiše, ki jo bomo preuredili v enostanovanjsko, in tudi o ljubezni bom naslednje leto veliko govoril,« simpatično namigne. Glede na to, da mu za zdaj dela družbo kodrasti bišon Henri, ga vendarle povprašamo, ali si želi in obeta še kakšnega novega družinskega člana? »Zagotovo to ne bo še en kuža, saj imam poleg svojega doma še maminega labradorca, tako da bo kosmate družbe dovolj. (smeh) Glede kakšnega drugega družinskega člana, pa je moj odgovor, da smo počasi pa že dovolj stari, kajne?« se še nasmeji.
Dejan Krajnc
foto: Rok Deželak
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
