Dan Podjed je antropolog, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU in izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki med drugim že vrsto let raziskuje vpliv novih tehnologij na naša življenja. V pogovoru za revijo Jana je tako spregovoril o egocenu, obdobju, ko nas tehnologije potiskajo v ospredje.

»Začelo se je leta 2006, ko ste bili vi na naslovnici revije Time kot osebnost leta. Ja, prav vi. In tudi jaz. Revija Time vsako leto razglasi osebnost leta. Lani je bila to Taylor Swift, prej Volodimir Zelenski … No, leta 2006 je bila pa na naslovnici odsevna folija, v kateri se je bralec lahko pogledal, na njej pa je pisalo TI. Začetek egocena je oznanil še telefon s sprednjo kamero, s katero se je lahko vsakdo posnel in delil svojo podobo s svetom. Približno takrat je nastal YouTube, leto prej Facebook, še pred tem MySpace. Leta 2007 smo dobili še iPhone – torej moj telefon. Nenadoma je vse postalo osredotočeno name. Občutek imam, da je glavna izolacija današnjega sveta prav to nenehno osredotočenje nase. Zaradi tehnologij, ki me obkrožajo, sem vedno v središču pozornosti. S svoje perspektive, seveda,« je razložil Dan in se ob vzpodbudi novinarke dotaknil še zadovoljevanja potrebe po pozornosti z objavljanjem številnih sebkov ter ustvarjanjem prenosov v živo. Zakaj takšna obsedenost, kljub temu, da ima večina uporabnikov družbenih medijev zelo malo ogledov?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Nazaj v sladka 80. leta: Retro rezine

Če ste kakšno leto ali dvajset starejši od 30 ali 10 let, potem se zagotovo spomnite še klasičnih sladic, ki so jih ponujale stare slovenske slaščičarne. Lahko vam lahko povemo, da se retro vrača tudi v slaščičarstvo.

»Tu se uresničuje prerokba Andyja Warhola, ki je pravil, da bomo v prihodnosti vsi slavni za 15 minut. Popravek je samo ta, da smo zdaj najpogosteje slavni za 15 ljudi ali pa za 15 sekund, kolikor v povprečju traja posnetek na TikToku, ne pa za 15 minut! Vseeno pa je bolje, da vas gleda 15 ljudi kot nihče. Najhujša nočna mora izoliranega človeka, homo insulatusa, kot mu pravim, je, da ga nihče ne gleda. Zato se je treba kazati povsod. Zakaj si šel v Pariz, če ne narediš sebka zraven Eifflovega stolpa? Tajnih služb ne potrebujemo več, saj sami sporočamo o sebi praktično vse, in to tudi med dopustom. Česar ne delimo, se ni zgodilo.«

Del intervjuja si lahko preberete TUKAJ, celoten, izjemno zanimiv klepet pa je na voljo v tiskani izdaji revije Jana.