Kdo od vaju je boljši voditelj in kdo boljši voznik?

Andrej: Za prvo ni nobenega dvoma – David, za drugo sva pa dovolj zrela, da ne tekmujeva.

David: No, običajno so tisti, ki zase rečejo, da niso tekmovalni, najbolj zagrizeni. (smeh) Glede vožnje je nedvomno največji mojster Andrej, tako na dirkališču kot na snegu in ledu. Kar zadeva prvi del vprašanja, pa morajo povedati gledalci. (smeh)

Kateri tip avtomobila najbolj pooseblja vaju osebno in zakaj ravno ta?

David: Odvisno od dneva. Na ponedeljek in na slabo luno sem traktor. V petek sem lambo ali mclaren, vmes sem malo defenderja (ali G-classe), predvsem ko je treba čez kakšne zahtevne projekte. Za vikend sem 911-ka. 

Andrej: Karavan. Kadar sem dobre volje, o sebi mislim, da sem precej prilagodljiv in uporaben za zelo različne reči in priložnosti.

Kako skrbita za svoj avto? In ali bolj skrbita za svoj avto ali za svoji ženi?

Andrej: Za avto skrbim, kolikor je nujno potrebno, za ženo pa se trudim vsak dan.

David: Mislim, da je nepošteno vprašanje. Ženi bi morali biti vključeni v intervju, da bi lahko dali pravičen odgovor. (smeh) Moram priznati, da pri avtomobilu s čistočo ne zapletam. Tisti, ki imajo podobno stare otroke, bodo prikimali, da je popolna čistoča v tem starostnem obdobju praktično iluzija.

Kam najraje peljeta svoji ženi na izlet?

David: Če imava popoldan ali zvečer čas, se z motorjem odpeljeva v središče mesta in iščeva poletni glasbeno-kulinarični utrip Ljubljane. Za en dan skočiva z avtom do Štanjela ali do obale. 

Andrej: Na Nanos. Na jasno noč.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Panettone: priljubljeno italijansko sladico lahko pripravite doma

Panettone v decembrskem času zavzame prodajne police. Zakaj pa ga letos s tem preprostim receptom ne pripravite kar sami?

Kakšno dišavo najraje uporabljata v avtu in kakšno na sebi?

David: Moram priznati, da mi je večina dišav v avtomobilih premočnih, zato sem raje brez. Kar zadeva dišave na moji omarici, jih imam kar nekaj, veliko je tudi od dneva do razpoloženja odvisno. Že nekaj časa pa mi je najljubši Eight & Bob The Original.

Andrej: V avtu nobene, na sebi pa tisto, ki je v akciji. (smeh)

Največja neumnost, ki sta jo z avtom naredila?

David: Ne vem, ali ravno spada pod največjo neumnost, a me je bilo v tistem trenutku tako sram, da bi se najraje udrl v zemljo. Na prvem snemanju oddaje Avtomobilnost sem 'pobunkal' testni avto. Slab začetek, boljše nadaljevanje ali kako že gre?

Andrej: V poplavi mojih avtomobilskih neumnosti je konkurenca prevelika, da bi izbral eno samo. 

Pregovor pravi 'ne posojaj avta in žene'. Drži tudi pri vaju?

David: Mislim, da sta v tem rangu še ura in nalivno pero. (smeh)

Andrej: Na avto nisem posebej navezan, na ženo pa toliko in tako, da je nikoli nisem videl drugače kot samostojno.

Kakšno glasbo v avtu najraje poslušata?

Andrej: Avto je zame glasbena skrinja in uganka različnih razpoloženj. Vse gre skozi, redno tudi moje glasno petje. Kadar sem v avtu seveda sam.

David: Za ta tvoj talent pa nisem vedel. (smeh) Pri nas zadnje čase, če smo vsi v avtu, v smeri urnega kazalca vsak izbere eno pesem in potem posluša izbor preostalih v vozilu. Tako zaokrožimo hip hop ritme, Beyonce, Miley Cyrus, k-pop s klasičnimi otroškimi napevi.

Kako bi opisala svoj način vožnje?

David: Aktiven in po predpisih, z uporabo smernikov in blokado telefona.

Andrej: Dinamičen.

Kateri je bil vajin prvi avto in ali sta si ga kupila sama?

Andrej: Spaček. Imela sva ga skupaj s sestro, kot v nadaljevanju še veliko drugih avtomobilov. 

David: Moj prvi avto sem dobil od babice in dedka, star sem bil osemnajst let, fiestica 1.0, štiri prestave, temno zelena barva. Klasika.

Koliko ur sta imela v avtošoli in ali sta izpit naredila v prvem poskusu?

Andrej: Število ur sem pozabil, sem imel zelo lepo inštruktorico. Za avto v prvo, za motor v drugo. 

David: Pri meni je šlo oboje v prvo, je pa res, da sem izpit za motor delal pred nekaj leti s kar nekaj leti avtomobilskih izkušenj. Število ur je bilo minimalno, kar je bilo po zakonu nujno. Dedek in babica sta bila iz Gorenjske, ure pa niso poceni. (smeh)

Kdo je uspešnejši pri pogajanju s policisti?

Andrej: Za Davida ne vem, a bi rekel, da je kar uspešen, saj zna hitro očarati. Sam pa sem z njimi vedno prijazen, saj jih zelo spoštujem, pa škoditi tudi ne more.

David: A, vidiš, nimam te sreče. Po pravici se tudi ne trudim preveč. Če se zgodi in ga polomiš, je treba to priznati in popraviti. Nimam veliko stikov z možmi postave, a takrat, ko smo se ujeli, so bili izjemno korektni. Tako kot kazen. (smeh)

Kateri je vajin sanjski avto?

David: Če bi vprašali Ajdo: zadnji, ki sem ga testiral. (smeh) Pri meni avtomobili in motorji sprožijo neka čustva in seveda imam nabor 'sanjskih'. In naj tam tudi varno vozijo.

Andrej: Brez izpustov, z veliko močjo, dobro lego na cesti in veliko prostora, odlično akustiko in nič stroški vzdrževanja. 

Sta imela že kdaj kakšen karambol?

David: Sem, na srečo nič hujšega, vedno samo zvita pločevina. Veliko sem na cesti in hitro se kaj zgodi. Tako drugim kot tebi. In takrat, ko se, se zaveš, da je v prometu treba paziti nase in na vse okoli sebe.

Andrej: Na srečo samo manjše. Naj tako tudi ostane.

Avtomobila brez katere notranje opreme nikoli ne bi imela? 

Andrej: Brez klimatske naprave.

David: Pri Avtomobilnosti testiramo večino novih avtomobilov, in kar se tega tiče, smo precej razvajeni. Po pravici povedano, več kot volana, prestavne ročice in pedal niti ne bi potreboval. Če pa vztrajate, je hlajenje sedežev v vročih poletnih dneh rešilo že marsikatero lepljivo mokro srajco.

Kateri je bil najdaljši 'roadtrip'?

Andrej: Dolgih, tudi kilometrsko zelo dolgih je bilo veliko, a najbolj mi je v spominu ostala 16-urna (skoraj povsem) neprekinjena vožnja. 

David: Nekaj podobnega tudi pri meni. Ko sem še tekmoval z bob reprezentanco, sem peljal kombi z ekipo iz Ljubljane do nizozemskega Harderwijka v enem kosu. Bili smo mladi, v formi in polni energije. Ne vem, ali bi si zdaj upal.

Do katerega leta bi ljudem pustila, da vozijo?

David: Čim dlje. A ob predpostavki, da ohranjajo kondicijo in da na vsakih nekaj let opravijo/opravimo vožnjo z inštruktorjem. Tudi jaz sem jo pred časom (in se še nimam za tako starega) in zelo priporočam. Če ne drugega, te opomni na kakšno navado, ki se je v vseh teh letih prikradla v vsakdanjik.

Andrej: Vožnje ne bi omejil z leti, temveč z varno sposobnostjo za vožnjo.

Kdo je za vaju najboljši in kdo najslabši sopotnik v avtu?

Andrej: Veseli, zgovorni in radovedni so vselej najboljša družba, najslabši pa tečni, nevoščljivi in škodoželjno opravljivi. 

David: Slabih sopotnikov ne vozim (dolgo).