Danes je pred SNG Maribor potekala novinarska konferenca, na kateri je umetniški direktor festivala Aleš Novak podrobneje predstavil program 59. Borštnikovega srečanja, razkrili pa so tudi prejemnika Borštnikovega prstana. Borštnikovo srečanje bo v Mariboru potekalo med 3. in 16. junijem, programsko jedro festivala predstavlja dvanajst zelo različnih, a vselej vrhunskih slovenskih uprizoritev, ki jih je izbral selektor Blaž Lukan in se bodo potegovale za festivalske nagrade.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

Slavnostna otvoritev festivala bo v petek, 7. junija, ob 20. uri s predstavo Soul Chain/Vezi duš mednarodno uveljavljene koreografinje Sharon Eyal v izvedbi tanzmainz, ki deluje pri nemškem državnem gledališču Staatstheater Mainz. Iz tujine prihajajo še nekatere odmevne uprizoritve z evropskih gledaliških odrov in festivalov: Angel zgodovine v produkciji Sotterraneo (IT), Svetovja v produkciji Compagnie Mossoux-Bonté (BE) in ob koncu še iz hrvaškega puljskega gledališča uprizoritev Mati in otrok v režiji Matije Ferlina.

Prejemnik Borštnikovega prstana je Branko Šturbej

Umetniški direktor Borštnikovega srečanja Aleš Novak je razkril letošnjega prejemnika najpomembnejše slovenske igralske nagrade - Borštnikovega prstana. Strokovna žirija v sestavi Blaž Lukan, Alen Jelen, Nataša Matjašec Rošker, Aleš Novak in Ana Perne je izbrala prvaka SNG Drama Ljubljana Branka Šturbeja.

Obrazložitev: 

»Igralec Branko Šturbej je v slovenskem gledališču prisoten že štirideset let. Takoj po zaključku študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani se je leta 1985 zaposlil v SNG Drama Ljubljana, kjer je odigral prve vidne vloge in prejel tudi prve nagrade. Potem ko je režiser Tomaž Pandur prevzel ravnateljstvo mariborske Drame, se je Šturbej preselil nazaj v rojstno mesto, kjer je ostal ves čas Pandurjevega ravnateljevanja. Od leta 1990 je odigral vrsto izjemnih vlog v njegovih režijah (npr. Mefista v Faustu, Hamleta, Danteja v Božanski komediji in Miškina v Ruski misiji), pa tudi v uprizoritvah drugih režiserjev (npr. Vojčka, Karla Grossmana v Ameriki in Georgea v Kdo se boji Virginie Woolf?), ki pomenijo prvi vrhunec njegovega igralskega ustvarjanja; za omenjeni opus je leta 1996 prejel nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1997 naprej igralsko ustvarja v ljubljanski Drami in tudi v drugih slovenskih gledališčih (gostoval je skoraj v vseh), na neinstitucionalni sceni ter na televiziji in pri filmu, že dvajset let pa na UL AGRFT poučuje dramsko igro. Igralski razpon Branka Šturbeja je širok, zajema vloge tako v klasičnem kot sodobnem repertoarju, enako suveren je v drami in komediji, v vsako vlogo, se zdi, vstopa z enako 'naivnostjo' in neposrednostjo, z domala otroškim čudenjem, počasi, a zanesljivo pa skozi njen razvoj – ob nesporni 'tehnični' virtuoznosti – pridobiva presunljivo miselno in emotivno globino. Njegova igra vselej prihaja, kot je bilo nekoč zapisano, 'iz resničnega epicentra gledališča,« je v imenu žirije za Borštnikov prstan zapisal Blaž Lukan.