Televizijski gledalci se Jasne Kuljaj še dobro spomnijo kot voditeljice oddaje Turistika, pa potem Na zdravje in nazadnje iz oddaje Pri Črnem Petru. Pot jo je potem vodila na RA/TV Veseljak, kjer je prevzela vlogo producentke Židanega popoldneva: »Veseljak je že nekaj let ne le radio, ampak tudi televizija, mi temu rečemo radiovizija. To je nekaj posebnega ‒ vsebine, ki jih poslušalci recimo slišijo po radiu v avtomobilu, lahko doma gledajo še na televiziji. Kaj takega v Sloveniji še ne obstaja, zato je to poseben projekt,« pojasni Jasna, ki nikoli ni skrivala želje po poklicnem napredku in po odgovornejši vlogi. »Prej sem se 100-odstotno posvečala Črnemu Petru, to pomeni ne le vodenju, tudi pripravi vsebin, tudi pri pripravi programa sem dala od sebe 100 odstotkov, kar so nadrejeni očitno opazili in mi ponudili priložnost, da ne obdelujem le manjšega vrtička, ampak večjega. O ponudbi sem seveda razmislila in ugotovila, da je prišla pravzaprav ob pravem času, ne nazadnje sem pred kamerami že 20 let in sem to delo izkusila do obisti. Sicer pa sem v medijih že od 19. leta, ko sem bila še študentka novinarstva. Samo nastop pred kamerami mi že nekaj časa ne pomeni prav veliko. Tako da je ta ponudba res prišla v pravem čas, saj sem se iz bolj nastopaškega človeka z leti spremenila v bolj razmišljujočega.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Panettone: priljubljeno italijansko sladico lahko pripravite doma

Panettone v decembrskem času zavzame prodajne police. Zakaj pa ga letos s tem preprostim receptom ne pripravite kar sami?

Seveda nas je zanimalo, ali to pomeni, da je pred kamerami ne bomo več videli. »To ne pomeni, da mi ni več do tega. Nastop pred kamerami je zame naraven, počutim se kot riba v vodi ali obrtnik pri svojem rutinskem delu. Ne gre za to, da tega nočem, samo notranje mi ni pomenilo več kaj dosti. Bolj sem si želela umskega izziva. Z leti sem vse bolj začela razmišljati o smiselnosti, širše, ne le o sebi. Že od nekdaj me zanimajo oddaje kot take, od nekdaj sem se rada pogovarjala in analizirala druge televizijske programe. Je pa to velik preskok. Že s producentstvom minuli dve leti sem izkusila, kako je voditi ljudi. Je pa res, da je bila tista ekipa manjša od te, ki jo imam zdaj. Kot producent moraš voditi ljudi v režiji, ki so največkrat, vsaj pri nas, mlajši ljudje, moraš voditi voditelje. Delala sem z dvema voditeljskima paroma in vse drugo, kar pride zraven. Po odzivih in mojih občutkih glede na to, da v skoraj dveh letih nismo imeli nobenih konfliktov, sem ugotovila, da mi vodenje mlajših od sebe pravzaprav zelo ustreza. Iskreno vem, kaj doživljajo, in zaradi vsega, kar sem že doživela pred kamero, jim tega nič ne zavidam. Lahko sem jim v oporo in jih opozarjam ter ščitim pred pastmi. Intenzivno razmišljam o naših voditeljih, kje bi kdo čim bolje deloval. Voditelji imajo kar zahtevno nalogo, saj nagovarjajo tako radijsko kot televizijsko občinstvo. To ni preprosto. Vse, kar delamo, mora biti tako za radijskega poslušalca kot televizijskega gledalca. Televizija ima zraven tudi sliko, radio je samo nagovor, in da je oboje uigrano, je treba dobro napeti možgane.«

Bolje krajše kot daljše

Povsem na začetku medijske kariere si je Jasna dragocene radijske izkušnje nabirala sprva na Valu 202, nato na londonskem BBC: »Večinoma me imajo za televizijko, a moje prve izkušnje so bile radijske. Iz tistega začetnega obdobja tudi danes ogromno črpam. Je pa res, da recimo vsaj na Valu 202 govorno nismo bili tako časovno omejeni. Mi danes, to priznam, voditeljem polagamo na dušo, da je bolje biti krajši kot daljši. Ampak časi so pač drugačni. Vse poteka hitreje in ob množici vsega moraš biti zelo kratek in učinkovit. Poskušamo biti kratki in sladki. A želim si, da poslušalci in gledalci, dobijo tudi vsebino. To pomeni, da mora biti Veseljak mesto, kjer nekdo, ki ga zanimata domača glasba in dogajanje na tej sceni, dobi vse informacije. To želimo okrepiti v zavesti ljudi.«

Brez poletnih načrtov

Jasna je pred leti še razmišljala o selitvi iz prestolnice, danes je to misel opustila: »Ko si zaželim podeželja, grem na Dolenjsko na obisk k staršem. Življenje v Ljubljani mi popolnoma ustreza, čeprav v samo središče Ljubljane tudi več mesecev ne grem. Danes je moje življenje omejeno na službo in dom.« In čeprav je poletje pred vrati, o počitnicah ne razmišlja: »O poletju še nisem razmišljala niti pol ure, kaj šele kaj več. Žal ne spadam med tiste, ki imajo izdelano vizijo za poletje. Od prevzema nove funkcije je pri meni vse podrejeno tej. Tudi v prostem času zdaj predvsem spremljam naše televizijske programe, jih gledam in analiziram.«

Ob vseh obveznostih pa ne pozabi na materinske. Njena Anastazija obiskuje tretji razred, in medtem ko so številni starši ob koncu šolskega leta obremenjeni z ocenami svojih otrok, ima Jasna do tega precej bolj sproščen odnos: »Za zdaj ni tako, kot so me nekateri strašili, da v tretjem razredu pa cele popoldneve sediš z otrokom. Tudi sama nisem sedela s starši za mizo v osnovni šoli. Seveda bom sedela z otrokom za mizo, če bodo težave. Da bi pa sedela zato, da bo na koncu čim boljša ocena, pa ne. Moja šola je bila moj problem, to pričakujem tudi od svojega otroka, razen če bodo težave. V tem primeru sem ji povedala, da sem ji na voljo, razen pri kemiji in fiziki, saj pri teh predmetih nikoli nisem ravno briljirala.« (smeh)