Minilo je okroglih deset let od izida uspešnice Ne bodi kot drugi, s katero je navdušila takrat še rosno mlada kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka. Pesem Ferija Lainščka ji je bila pisana na kožo, ampak kmalu je spoznala, da se tudi sicer dobro ujemata v vrednotah, zato sta sodelovanje nadaljevala. Pred kratkim sta izdala novo pesem Ljubim te, ljubim, ljubezen, po kateri sta poimenovala tudi turnejo koncertov uglasbljene ljubezenske poezije. Na turneji ne bo samo Ditka ob spremljavi izvrstnih glasbenikov, temveč bo tudi Feri interpretiral nekaj svojih pesmi.

Se morda še spomnita, kako sta se spoznala?

Feri: Nekoč, ko se še nismo poznali, je Ditkina mama izrezala mojo pesem Ne bodi kot drugi iz časopisa in jo nalepila doma na hladilnik, ker je želela z njo možu nekaj sporočiti. Gorazd je potem pesem uglasbil, hčerka Ditka pa jo je zapela. Poslala sta mi demo posnetek in skladba me je že takoj navdušila. Ko jo je nato Ditka posnela in je prišla na radijske valove, je kmalu postala uspešnica. Kakor koli obrnemo, moramo reči, da nas je ravno ta pesem seznanila in pozneje tudi povezala.

Ditka: Malo po tem, ko je moj oče uglasbil njegovo pesem, sva slišala, da bo gostoval v naših krajih, zato je oče poklical organizatorja in ponudil, da nastopim kot glasbena gostja. In tako sva prvič skupaj nastopila. Že po prvem pogovoru sva se začutila in našla. Še bolj pa skozi leta, ko sem vse več brala in uglasbila njegovo poezijo, ko sva nastopala in smo se družili po nastopih.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Panettone: priljubljeno italijansko sladico lahko pripravite doma

Panettone v decembrskem času zavzame prodajne police. Zakaj pa ga letos s tem preprostim receptom ne pripravite kar sami?

Kako bi opisala vajin odnos?

Ditka: Nisva tipična poslovna partnerja, saj obema delo predstavlja način življenja. Nikoli ne pritiskava drug na drugega, temveč si puščava svobodo. Tudi nisva tipična prijatelja, ki bi se dobivala na kavi in klepetala o osebnih stvareh. Se pa dobro razumeva in Feri je eden tistih, na katerega se večkrat obrnem po nasvet, še zlasti v povezavi z ustvarjanjem ali gradnjo svoje kariere. Hvaležna sem mu, ker je vedno tu zame in mi poda svoje mnenje, hkrati pa mi pušča svobodo pri odločitvah in me pri njih tudi podpre.

Feri: Ko sva z Ditko ugotovila, da najino sodelovanje ne bo kratkotrajno, sva si vzela čas in se o tem temeljito pogovorila. Dala sva si besedo, da se ne bova nikoli z ničimer omejevala oziroma si bova v vseh pogledih dopuščala ustvarjalno svobodo. Povsem konkretno sva si rekla, da Ditka lahko zmeraj izbira tudi med besedili drugih pesnikov in da so lahko moja besedila zmeraj na voljo tudi drugim ustvarjalcem. Te besede, ki so na videz same po sebi umevne, so bile po mojem mnenju ključne, saj so postale dober temelj uspešnega sodelovanja. Svoboda je na najinih vrednostnih lestvicah res na posebnem mestu, oba sva po svoje svobodnjaška in neuklonljiva, pa vendar že celih deset let sodelujeva, ne da bi prišlo do nesporazuma ali napetosti. Najino razmerje, o katerem sprašujete, je veliko bolj prijateljsko kot pa morda poslovno.

Kako pa na odnos vpliva vajina razlika v letih?

Ditka: Nikoli ne razmišljam v letih, razlike niti ne občutim. Se mi zdi, da sem od nekdaj bolj zrela za svoja leta, medtem ko Feri ohranja mladostnost v sebi. Na to, da ne občutim te razlike, vpliva tudi dejstvo, da na svoji poti od nekdaj sodelujem z očetom in tako mi je morda ta figura odraslega moškega nekaj samoumevnega.

Feri: Razlika v letih je očitna, ko se je vse skupaj začelo, je bila Ditka komaj še prav polnoletna. Nekoč je neka obiskovalka najinega koncerta rekla, da je najino sodelovanje lep primer medgeneracijskega sodelovanja. Želela je, da bi zvenelo kot šala, a je na neki način izrekla resnico. Čeprav midva z Ditko tega tako ne čutiva, ob ustvarjanju človek pač ne razmišlja o letih, poleg tega naju na neki način povezujejo skupne vrednote. Svoboda, recimo, ki sem jo že omenil, pa ljubezen, ki jo ves čas tematizirava, pa verjetno tudi zavzemanje za pravično in sočutno družbo.

Vajino sodelovanje ni ekskluzivno. Oba imata še druge projekte, druge sodelavce. Ali je kdo morda bil kdaj ljubosumen?

Ditka: Nisem ljubosumen tip človeka, tudi Ferija nikoli nisem tako dojemala, tako da si upam trditi, da ljubosumja zaradi drugih projektov in sodelovanj nisva občutila. Ravno nasprotno, drug drugega podpirava tudi v projektih, ki niso najini skupni. Res pa je to sodelovanje postalo že tako prepoznavno, da se mogoče komu celo zdi, da je povsem ekskluzivno. Največ uglasbim prav Ferijevo poezijo, a to zgolj zato, ker mi je blizu in jo melodično najbolj začutim, pa tudi zato, ker so ljudje zelo začutili najino skupno delo in ga vzeli za svojega.

Vajin prvi uspeh je bila pesem Ne bodi kot drugi. Feri je svoje na to temo povedal v skladbi, zato me zanima, Ditka, v čem ste vi drugačni?

Skozi leta sem spoznala, da se od drugih ločim po tem, da sem zelo pozorna in sočutna. Takoj opazim človeka v stiski in želim mu pomagati. Zelo se me dotaknejo krivice, kot se me dotakneta vsaka dobra in iskrena misel ter dejanje ljudi, in včasih kar ne vem, kako bi še izkazala svojo hvaležnost. Rada osrečim druge. Lahko rečem, da sem hiperobčutljiva in zato se pogosto moram umakniti v svoj svet, kjer izklopim zunanje novice in samo sem.

Nova pesem ima naslov Ljubim te, ljubim, ljubezen. Kako pomembna je za vaju ljubezen?

Ditka: Ljubezen je zame zelo pomembna na vseh ravneh življenja. Ko je prisotna, je vse lažje in takrat občutimo v sebi radost, ki je bistvena za srečno in mirno življenje.

Feri: Pred leti sem ravno na enem izmed najinih skupnih nastopov spontano parafraziral Johna Lennona in dejal: 'Dajmo priložnost ljubezni.' Ta misel je nekako povzela, kar tudi sicer mislim. Na večni tehtnici dobrega in zla je ravno ljubezen tista, ki pomaga na strani dobrega. V današnjem času se mi zdi to, da brez distance in ironije spregovoriš o ljubezni, že kar angažirano dejanje. Zato sva svojo turnejo namenoma poimenovala po pesmi Ljubim te, ljubim, ljubezen in sestavila program iz same ljubezenske lirike. Ko rečeva, da sva 'na turneji z ljubeznijo', se morda to komu zdi malce patetično, toda vsi vemo, da ljubezni na tem svetu ni nikoli dovolj. Zmeraj znova jo je treba priklicati in se na neki način zavzemati zanjo.

  Novica je bila objavljena v reviji Lady, št. 41.