Dino Kapetanović zase pravi, da je »improvizator in čuten ljubimec. No, ne nujno v tem vrstnem redu,« se nasmeji producent Denis Avdić šova. Doda: »Tam to čutno ljubljenje ne pride toliko do izraza. Je pa pomagalo, da sem dobil službo. (smeh) Sem tudi voditelj kvizov. No, saj neki pa delam. Bravo jaz!« V prostem času je najraje doma in gleda serije. »Ljudje, ki govorijo, da radi hodijo v hribe pa na neka potovanja, po moje lažejo. Zakaj bi šel nekam, če si pa lahko doma? Stvar, ki jo res rad delam, pa je ta, da rad hodim v savno. A je to hobi? Recimo, da je,« doda. Veliko časa preživi tudi pred računalnikom. »Običajno sem od 10 do 14 ur na dan pred računalnikom. Ni zanimiva navada, je pa kar žalostna. Ampak kaj hočemo, treba je povedati po resnici.« Dejstvo, da se tako zgolj občasno pojavlja na radiu, pripisuje temu, da mu »še nihče ni ponudil, da bi se tam pojavljal redno. (smeh) Vsak medij je po svoje zanimiv. Ker sem zrasel gor z internetom, mi je mogoče najbližje neka videovsebina, ki jo lahko vidimo na družbenih omrežjih ali na YouTubu.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Jan Kovačič pokleknil pred svojo izbranko

Priljubljeni osebni trener se bo očitno sprehodil proti oltarju.

Čeprav se zdi, da je Dino navihan že od nekdaj, ni bilo tako. Pravzaprav ravno obratno. »Spomnim se, da sem bil kar tih otrok, niti jokal nisem veliko. Zelo sem bil suh vse otroštvo, razen ko sem se rodil. Mislim, da sem tehtal okoli štiri kilograme. Pa polno glavo črnih las sem imel.« Dandanes je prav on tisti, ki ljudi nasmeji, nasmeji pa se rad tudi drugim. »Meni je kar zabavno gledati ljudi v malce neprijetnih situacijah. Recimo, ko ti v trgovini padejo kumarice na tla, pa se vse razbije in je vsem nerodno. Ker v resnici je to zelo nedolžna situacija, ki ti je res nihče ne zameri, ampak vse nas postane res sram takrat. To je kar smešno,« pripoveduje. V aktualni predstavi omenja svoje dileme okoli klasične slovenske praznične jedi – potice, medtem ko se sam v kuhinji znajde precej dobro. »Načelno zelo dobro kuham. In to resno, ne lažem. Goveja juha, ocvrto meso, jota, ričet … vse to. Menim, da bi vsaka odrasla oseba morala znati kuhati. Ker če ne, si res prikrajšan za dobro hrano.« Tako kot za štedilnikom pa včasih marsikdaj improvizira tudi v vsakdanjem življenju. Tudi kadar pride v življenju do bolj resnih tem in težjih situacij, se skuša opomniti, da ni nič tako hudo, kot se zdi na prvi ogled. »Mislim, da se znam kar dobro spopasti s kakšnimi problemi. Pomaga, da znam tudi na svoje življenje pogledati precej objektivno. Ker če imaš neko težavo, pa pogledaš nanjo kot nekdo, ki je nima, se potem ta včasih zdi precej bolj obvladljiva.« O tem, da komiki marsikdaj veljajo za v resnici žalostne in precej depresivne ljudi, pravi, da gre pri tem bolj za cinizem. »Ampak depresivni se sliši malo bolj kul,« pravi Dino, ki je nadvse srečen tudi v zasebnem življenju. »Imam najboljšo punco na svetu. Ime ji je Ondina. Dino in Ondina. Zdaj pa recite, da to ni usoda! Ljubezen je nekaj najboljšega. Mislim, da bi moral vsak poskusiti, če še ni. Partnerji pa morajo biti iskreni in komunikativni. Najslabše je, če pustiš, da se v tebi nabirajo zamere do človeka, s katerim preživljaš največ časa,« pove Dino, ki zase pravi, da je najboljši partner. Seveda pa punce ni bilo doma, da bi to potrdila. Ob koncu razkrije še nekaj zanimivosti o sebi: »Štopal sem po Indiji. Morda bi ljudi presenetilo tudi, da imam samo 19 celih prstov pa enega, ki je tri četrtine. Moje neizpolnjene sanje pa so, da bi imel domačo savno. To je v bistvu vse, kar si želim. Drugo bo že.«

Novica je bila objavljena v reviji Lady št. 49,  4. december. 2024.