Zdaj 33 letni Žiga Pance ima šestletno hčerko Stello ter tri in pol letnega sina Liama, z ženo Tanjo sta skupaj od 18. leta. Spoznala sta se na zabavi skupnega prijatelja, Žiga je šel igrat nazaj v Kanado, po vrnitvi iz Kanade, pol leta zatem, sta se spet srečala, oživila simpatijo in ostala skupaj. Tako sta skupaj že 15 let. »Tanja je bila potem ves čas z mano, z mano je šla tudi v tujino. Nato so prišli še otroci, imela sva jih pri 26, 27 letih. Po študiju se je odrekla svoji karieri, magistrirala je analitsko sociologijo, zavedam se njene žrtve. A brez tega midva danes verjetno ne bi bila skupaj, ne bi imela družine. Zdaj, ko sva spet doma, je našla službo. Sam sem hodil na Vegovo, na računalništvo, a je nisem končal, ker sem odšel v Kanado. V Kanadi sem zaključil njihov splošen »high school« (srednja šola, op.a.), naprej sem nekaj poskušal, a ob hokeju ni bilo mogoče.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

Kako gleda na to, da je danes kapetan moštva, da je napredoval? »To je gotovo čast. Da te vidijo kot vodjo. A to s sabo prinese tudi odgovornost. Včasih moram povzdigniti glas, a jaz nekako nisem človek za to, rajši se lepo in mirno pogovorim. In sem vseskozi med igralci in vodji kluba. Iz sezone v sezono se privajam na to.«

Žiga pravi, da si je zelo gnal k srcu, ker ga ni bilo zraven, ko je hčerka prvič šla v šolo. »Vse bi dal, da bi bil zraven, a sem bil takrat na Finskem, na tekmi. Morda njej to ne bi pomenilo veliko, meni pa bi, ostalo mi je malo grenkega priokusa. Otroci tako hitro odraščajo, želim biti del njunega odraščanja. Saj drugače sem kar dosti časa z njima, po šoli in po vrtcu delamo stvari skupaj, se igramo, pogovarjamo. V sezoni imam malo manj časa, po treningih in tekmah sem utrujen, a oba dobro vesta, da po kosilu potrebujem počitek, krepčilni spanec. Takrat se umakneta, umirita, čeprav sta majhna, razumeta, da je hokej moj poklic. Od vsega začetka me spremljata. Če vprašam hčerko, kaj bi trenirala, pravi, da bi hokej. Ko ji rečem, kaj ima še drugega v rezervi, pravi, da bi nogomet. Je bolj »fantovsko« dekle, žena je mislila, da bo imela princesko, zdaj pa nosi kratke hlače in majice, tako kot oči. Saj bo sčasoma postala prava punca. A trenutno ima pač takšne želje in midva ji jih skušava izpolniti. Vpisala sva jo v tečaj juda. Liam pa me je zadnjič po dolgem času gledal na tekmi in je rekel ženi, da bi tudi on treniral hokej. Jaz ju ne bom silil v nič, naj postaneta, kar želita. Čisto vseeno mi je, ali bosta umetnika, pevca, športnika. Samo, da bosta zadovoljna. Stella že drsa, Liama bomo dali na drsalke letos,« je malo zaskrbljen, malo pa ponosen Žiga.

Žiga se dobro zaveda, da brez ženinega odrekanja danes ne bi imel tako čudovite družinice. »Tanja je bila res zelo pogumna, da mi je zaupala, da je šla z mano v tujino, da se je prilagodila mojemu načinu življenja, mojemu športu, mojemu poklicu. Brez tega najina zgodba ne bi bila takšna, kot je.«

Koliko pa družina pomeni njemu? Lahko je vrhunski športnik in ima družino, mnogi tega nimajo. »Od nekdaj sem si želel družino,« pripoveduje Žiga, »pomeni mi ogromno. Ko pridem domov, se lahko pogovorim o vsem, Tanji zaupam vse svoje težave. Poznam veliko igralcev, predvsem v tujini, ki so izjavili, da nimajo družine, ker se sicer ne bi mogli stoodstotno posvetiti hokeju. A jaz teh težav nimam, zdi se mi, da se še bolj zavzeto in srčno ukvarjam z meni ljubim športom, ker vem, da me doma čaka moja družina. Zaradi njih imajo moji uspehi večji smisel.«

Kaj pa pravi njegovo telo na »mučenje« v drsalkah? »Čutim, da potrebujem več časa za regeneracijo kot nekoč. Več rabim počitka kot treninga. Star bom 34 let. Teh mojih 15, 16 let kariere je bilo za moje telo zelo napornih. Kup udarcev, ki jih je moralo prenesti. Imam kar nekaj zdravstvenih težav. Noge, stopala, imam spremenjena zaradi let treningov, potenja v drsalkah … imam težave s hrbtom, dva, trije diski mi polzijo ven … «

Kako se razume z dve leti mlajšim bratom Ericom, ki je prav tako uspešen hokejist? »Vedno sva se dobro razumela, tudi zdaj sva prijatelja, skupaj hodimo na počitnice, prav tako se razumem tudi z najmlajšo sestro. Ko smo skupaj, se o hokeju pogovarjamo zelo redko.«

Koliko jima pomagajo dedki in babice? »Oboji starši, moji in Tanjini, imajo željo, da se ukvarjajo z vnuki, lahko jih pokličeva kadarkoli in radi vskočijo.«