Možganska kap udari nepričakovano in lahko pusti hude posledice. Vsako leto prizadene vsaj 0,2 odstotka populacije in več kot en odstotek ljudi, starejših od 65 let. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja povzroči vsako deseto smrt. Zaradi staranja prebivalstva pa se stopnja umrljivosti zaradi možganske kapi vsakih pet let kar podvoji. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Botri: Igralec o oblikovanju Martina Akrapa

'Na vlogo sem se pripravljal tako, da sem 18 let živel na podeželju in bil neumen,' je izstrelil kot iz topa igralec, ki upodablja Martina Akrapa. Nato se je zresnil in pokazal svojo drugo plat …

Po možganski kapi je tretjina ljudi odvisna od tuje pomoči in so trajno onesposobljeni. Samo tretjina jih lahko živi samostojno, tretjina pa trpi dolgotrajne posledice. Možgani so sestavljeni iz dveh polovic – leve in desne hemisfere. Običajno možganska kap prizadene le eno poloblo, zato imajo nekateri po možganski kapi težave z gibanjem leve ali desne strani telesa. V hujših primerih pa sta lahko roka in noga na eni strani popolnoma paralizirani. Možganska kap lahko povzroči tudi spastičnost, pri kateri so nekatere mišice preveč napete, bolniki pa imajo lahko zato bolečine, težave pri gibanju, nenamerne gibe in druge težave.

V Sloveniji je zdaj na voljo nova rehabilitacijska terapija, namenjena tako bolnikom, ki so preživeli možgansko kap, kot tistim z motoričnimi okvarami zaradi drugih poškodb ali bolezni centralnega živčnega sistema, bolnikom z multiplo sklerozo, tremorjem, spastičnostjo in kronično centralizirano bolečino. Tudi deset, 20 ali 30 let po možganski kapi pomaga bistveno izboljšati motorične okvare zgornjih in spodnjih udov.

Možganski fitnes. Rehabilitacija po možganski kapi se začne v možganih. Z njo, preprosto povedano, učijo možgane, da po kapi, ki poškoduje del možganov, drugi del prevzame določeno funkcijo. V ta namen je treba povezati dele možganov, ki si gib zamislijo, s tistimi, ki ga izvršijo. Bolniki si morajo gib natančno predstavljati, saj se tako najbolje tvorijo nove sinapse v možganih. Fizioterapevt nima vpogleda v glavo bolnika, ali si gib pravilno zamišlja ali morda sploh ne, ker je utrujen in nezbran. Tu pa nastopi tehnologija recoveriX, ki s pomočjo virtualne realnosti usmerja bolnika. Terapija traja 50 minut, pri njej pa bolniku namestijo na glavo kapo z elektrodami, ki meri možganske valove, druge pa mu namestijo na roko za električno stimulacijo. Na zaslonu avatar kaže, ali si bolnik pravilno zamišlja gib roke. S tem ga lahko ta korigira in kar najbolje zadane. Terapija je tako maksimalno učinkovita. V prvih petih terapijah si bolniki gib pravilno zamislijo v okoli 60 odstotkih poskusov. Po 25 terapijah, v katerih se recoveriX uporabi, se najvztrajnejši naučijo gib pravilno izvesti v vsakem poskusu. Električna stimulacija mišic ne boli in je popolnoma varna. Edino, o čemer bolniki poročajo, je rahlo ščemenje v mišicah.

Več v Jani, št. 51, 20. 12. 2022