Pretoplo zimsko vreme prehitro prebuja naravo. Za čebele previsoke temperature v tem času niso ugodne. Ponekod so kmetje že kosili travo, ki raste ob za to ugodnem vremenu. "Povsod je zmeda te zime," pravi agrometeorologinja Andreja Sušnik.

A na dogajanje v rastlinskem svetu ne vpliva samo topla zima, ki je šele na svoji dobri tretjini, ampak imajo rastline, predvsem večletne, tudi spomin, kakšno je bilo vreme tekom celotnega zadnjega leta, je za STA izpostavila agrometeorologinja z Agencije RS za okolje Andreja Sušnik.

Toplo vreme je bilo značilno za celotno lansko leto, lani je bilo namreč kar devet mesecev nadpovprečno toplih, poleg tega smo bili priča več neugodnim vremenskim pojavom. Vsi ti stresi so vzrok za določene neobičajne pojave v naravi, denimo cvetenja v zimi.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

"Že v začetku decembra smo lahko opazovali določene premike vegetacije, kot so cvetovi rastlin, ki jih običajno vidimo šele v začetku pomladi. Znanilke pomladi so zdaj že značilnost decembra. Cveteli so ponekod že zvončki, na travnikih marjetice, določene okrasne rastline, regrat, v zraku so bile tudi določene žuželke," je spomnila agrometeorologinja.

A ker v zimi - meteorološka zima traja do konca februarja - še vedno lahko pričakujemo nizke temperature, prezgodnje prebujanje rastlin pomeni, da so rastline potem manj odporne in da porabljajo energijo in zaloge v nepravem času. Ta zaloga bi morala služiti spomladanskemu razvoju in nadaljnji rasti. To zagotovo ni ugodno, pravi Sušnikova.

Enak problem je pri kmetijskih rastlinah. Če bo še v zimi nastopila ohladitev, kar skoraj zagotovo bo, potem tako za ozimne kot večletne rastline, kot je sadno drevje, zaradi prezgodnjega razvoja lahko nastopi večje tveganje za poškodbe v primeru kasnejše pozebe. Prav tako se lahko močno razvijejo škodljivci, vse to pa vpliva na pridelek.

Žal narava nima več prave možnosti, da "leže" k zimskemu počitku, je še opozorila agrometeorologinja. Več ali manj so kar čez celotno leto aktivne tako živali kot rastline. In to po njenem vsekakor ni dobro. Med drugim se razvije več generacij, kar lahko denimo spremljamo pri lubadarju. Tudi druge žuželke ponavadi tičijo v skrivališčih in čakajo na ugodne razmere spomladi, a zdaj očitno te razmere nastopijo tudi že v zimskem času. Ponekod, kjer pozimi ni komarjev, se ti zdaj že pojavljajo.

Ker tla niso pomrznjena, vztrajno rijejo krti, vidna je aktivnost deževnikov. Ker trava raste, so ponekod kmetje v zadnjem obdobju tudi kosili. Agrometeorologinja tudi v gozdu opaža prenamnožitve populacij divjih živali, zaradi odsotnosti snega pa jo skrbi tudi, da bomo ponovno imeli suho pomlad. "Problem toplih zim je večplasten, ne samo za smučarje, ampak dejansko za ves živelj. Vsekakor to ni ugodno," je sklenila sogovornica.

Visoke temperature tudi čebelam niso naklonjene, saj ko v toplejših zimskih dnevih zapustijo panje in letajo naokoli, zaman iščejo hrano in s tem trošijo energijo. Nekaj neenakomerno toplih dni pozimi sicer omogoči čebelam t.i. čistilne polete, kjer se otrebijo, kar je dobro za dolgoročno zdravje družine. Če pa se topli dnevi nadaljujejo, bodo čebele pospešeno porabljale hrano, je ta teden opozoril svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja pri Čebelarski zvezi Slovenije Vlado Auguštin.

Zato čebelarjem svetuje nadzor in spremljanje stanja s čebelarsko tehtnico in posredovanje ob pomanjkanju hrane. "Tisti čebelarji, ki so čebele zazimili z zadostno količino hrane in jih dobro očistili varoj, se nimajo česa bati. Zaloga hrane, ki naj bi jo imela čebelja družina od jeseni do pomladi, ko se začne vnos novega nektarja, naj bo vsaj 15 kilogramov," je opozoril.