Če kaj, pa spletnim prevarantom ne primanjkuje domišljije. K sreči pri izvedbi zamisli niso najboljši in se jim pošteno zatakne že pri snovanju besedil, zato lahko že ob prvem pogledu posumite, da v pismeno osiromašenih vsebinah ni niti zrna resnice. Tokrat je znova na udaru Ana Praznik, ki se v novicah, ki krožijo po družbenem omrežju, na prvi pogled pojavlja kot kriminalka, sicer pa kot glavna protagonistka uspešne zgodbe o nesramnem bogatenju s kriptovalutami. Zlonamerneži skozi slabo zasnovano besedilo promovirajo patformo Bitcore Surge in napovedujejo megalomanske zaslužke, ki predstavljajo strah in trepet slovenskih bank.

In kakšen je namen vseh teh lažnih novic, ki izkoriščajo imena znanih obrazov?

»Investicijske prevare se začnejo z lažnimi oglasi o bajnih zaslužkih, v katerih goljufi zlorabijo podobe znanih oseb, ki jim podtaknejo neresnične izjave. Vizualno lahko taki članki izgledajo kot objave na znanih spletnih portalih, vendar pa gre tu zgolj za kopijo portalov,« pojasnjujejo v vsebinah programa Varni na internetu, ki ga izvaja Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Panettone: priljubljeno italijansko sladico lahko pripravite doma

Panettone v decembrskem času zavzame prodajne police. Zakaj pa ga letos s tem preprostim receptom ne pripravite kar sami?

In kaj se zgodi v primeru, da spletni uporabnik nasede ponudbi o bajnih zaslužkih? Če zaznajo, da je uporabnik pripravljen investirati v posel, mu posvetijo veliko svojega časa. Sprva pridobijo zaupanje in žrtev vzpodbudijo k manjši investiciji, nato ji dodelijo dostop do spletnega portala, ki prikazuje izmišljene podatke o neverjetni rasti investiranih sredstev.

»Na lažni trgovalni platformi prikazujejo strmo rast premoženja, da bi vi v želji po še višjem dobičku vložili še več denarja. Ko želite zasluženi denar končno prenakazati na svoj bančni račun, goljufi vsa nadaljnja izplačila onemogočijo. Izplačila pogojujejo z novimi investicijami ter od vas zahtevajo vedno nova in nova sredstva za kritje različnih fiktivnih stroškov – davkov, provizij, zavarovanja … Takoj, ko ugotovijo, da niste več pripravljeni plačevati, se prenehajo odzivati na vse klice in sporočila, vi pa ostanete brez vsega,« razlagajo strokovnjaki na SI CERT-u, več o celotni prevari, dodatnem oškodovanju in postopku ravnanja v primeru, da ste postali žrtev, pa si lahko preberete TUKAJ.