Nedavno je vodstvo Mednarodne smučarske zveze na zasedanju v Reykjaviku sprejelo odločitev, da 29-letna Američanka Lila Lapanja lahko nastopa za Slovenijo. Gre za ameriško Slovenko, saj je Lilin oče Slovenec. Z dekleti iz reprezentance se že poznajo, saj so v preteklih letih skupaj tekmovale v svetovnem pokalu. Težav pa ji ne dela niti slovenski jezik, saj je kot otrok poletne počitnice preživljala pri starih starših v Zvirčah pri Tržiču. S prihodom v slovensko reprezentanco pa se Lili odpirajo tudi nove možnosti za uspešne rezultate.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Panettone: priljubljeno italijansko sladico lahko pripravite doma

Panettone v decembrskem času zavzame prodajne police. Zakaj pa ga letos s tem preprostim receptom ne pripravite kar sami?

Njena zgodba

Lila Lapanja se je rodila s športnimi geni, saj je bil alpski smučar tudi njen oče Vojko Lapanja, ki je odšel v Ameriko kot študent in si tam ustvaril družino. Rodila se je v Kaliforniji, ki slovi po vročem vremenu skozi vse poletje, plažah, morju, zato se mnogi čudijo, zakaj neki ne deska na valovih ali kajta, temveč smuča. »Res sem rojena v Kaliforniji, a živimo v Nevadi, ob jezeru Tahoe v Sierri Nevadi. Od meje smo sicer oddaljeni le pol ure, a do obale so štiri ure vožnje. Čeprav imamo blizu tudi puščavo, mi živimo v gorah, na 2000 metrih nadmorske višine, in imamo temu primerno podnebje, tudi zime s snegom. Če morda kdo misli, da mi je potem lažje, ko treniramo na prizoriščih, ki so na 3000 metrih nadmorske višine, moram povedati, da se moti, saj je razlika med 2000 in 3000 metri višine izjemno velika. Za smučanje me je navdušil oče in nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločila za ta šport,« pravi, pa čeprav ji ni bilo vedno lahko. Še zlasti v zadnjih sedmih letih, ko je trenirala sama, zunaj sistema ameriške reprezentance. »Nenadoma sem se morala boriti, da sem lahko ostala zraven. Moj trener je oče, mama pa menedžerka. Stroški nastopanja v svetovnem pokalu so izjemno visoki, zato sem v preteklosti dvakrat letno pripravila prireditev, na kateri sem zbirala sredstva. Doslej sem trenirala sama, saj je v okviru ameriške smučarske reprezentance izjemno močna konkurenca in res težko prideš zraven, pa čeprav sem imela v mladinskih kategorijah izjemno dobre rezultate. Kvota za olimpijske igre so štiri slalomistke, zato sem to možnost z ameriško reprezentanco že odpisala. Pred tremi leti sem si namreč pri padcu z gorskim kolesom zlomila mečnico in morala sem na operacijo, zato sem veliko časa namesto na smučeh preživela na berglah. Šlo je za poškodbo, ki je nastala po neumnosti. Človek bi razumel, če bi s kolesom drvela po gozdovih, ampak ne, zgodila se je pred domačo hišo, ko sem želela s kolesom zapeljati čez rob pločnika.«

Lili se je letos izpolnila velika želja in hkrati nove možnosti za nastop na olimpijskih igrah, tokrat pod slovensko zastavo. »Od nekdaj sem si želela, da bi nastopala za Slovenijo in to mi je letos tudi uspelo. Sprejeli so me v reprezentanco in to je bilo res prisrčno. Med tekmovalci najbolje poznam Ano Bucik, s katero sva približno istih let.«

Ognjeni krst je doživela nedavno, ko je Smučarska zveza Slovenije na Ljubljanskem gradu pripravila predstavitev letošnjih reprezentantov. »Vesela sem, da sem imela priložnost spoznati tudi druge športnike, biatlonce, smučarske tekače, skakalce,« pravi Lila, ki je hvaležna za vsa tista poletja, ki jih je preživela pri starih starših v Zvirčah pri Tržiču, kjer jo vedno čaka njena otroška soba. »To so bila čudovita poletja. Rada imam gore in res sem si dala duška in obiskala številne slovenske vrhove. Ker sem se dokaj zgodaj zapisala smučanju, Slovenije nisem obiskovala pozimi. A imela sem nenačrtovan obisk leta 2022, ko sva z očetom v Sloveniji ostala zaradi okužbe s koronavirusom. Po tekmi na zagrebškem Sljemenu smo morali tekmovalci in člani spremljevalne ekipe opraviti testiranje in oba z očetom sva bila pozitivna. Zatekla sva se v Zvirče k starim staršem, kjer je babica skrbela za naju in naju stregla. Zaradi bolezni sem morala izpustiti nekaj tekem v svetovnem pokalu in zaradi tega sem opustila možnost, da bi se uvrstila na olimpijske igre. To je zdaj, ko sem postala članica slovenske reprezentance, spet aktualno. Dala bom vse od sebe in poskušala priti do čim boljših rezultatov. Veselim se treningov z reprezentanco, saj če si sam, je res težko. Seveda pa sta tu še druženje in spoznavanje preostalih članov slovenske reprezentance v zimskih športih.« Kako uspešno se bo prvič v tej sezoni pognala po snežnih strminah, pa bomo lahko videli že zadnji konec tedna v oktobru, ko bosta na sporedu prvi tekmi v svetovnem pokalu.

Novica je bila objavljena v reviji Lady št. 43, 23. 10. 2024.