Vitamin D lahkov naši koži nastaja le med marcem in oktobrom. foto: Arhiv Svet24
Pretresljivo je, da vitamina D primanjkuje že več kot polovici zdravega prebivalstva, a večina tega sploh ne ve. Pomislite na to, če ste utrujeni, depresivni, pri hudem pomanjkanju je namreč povečano tudi tveganje za raka, avtoimunske in druge bolezni.
Za nas je pomemben predvsem vitamin D3 (holekalciferol), ki ga sicer najdemo v živilih živalskega izvora, večji del (kar 90 odstotkov) pa ga izvira iz sinteze v koži pod vplivom UV-žarkov B. Ta se v jetrnih celicah pretvori v prehormon kalcidiol (25(OH)D3), ki je kazalnik »preskrbljenosti« z vitaminom D (optimalna vrednost v krvi je 40–70 ng/ml). V ledvicah se pretvori v svojo aktivno obliko, to je steroidni hormon D oziroma kalcitriol, ključen za regulacijo presnove kalcija in fosforja ter normalno mineralizacijo kosti in zob. Vsekakor pa je to zelo ozka definicija vloge tega pomembnega vitamina sonca, ki regulira več kot tisoč genov, pospešuje zorenje celic, vzdržuje normalno delovanje imunskega sistema in povečuje izločanje inzulina.
Sinteza vitamina D3 v koži je odvisna od pigmentacije kože, zemljepisne širine, ure izpostavljenosti, letnega časa in starosti. Pri nas, v zmernem podnebnem pasu, vitamin D učinkovito nastaja v koži le med marcem in oktobrom, in še to le med 10. in 16. uro, če ne uporabljamo zaščitnega faktorja. V hrani (z izjemo mastnih severnomorskih rib) ga tako rekoč ni, do pomanjkanja pa lahko pride tudi zaradi bolezni, starosti ali jemanja določenih zdravil.
Pomanjkanje vitamina D je poleg s klasičnimi boleznimi, kot so rahitis in osteomalacija, v tesni povezavi s številnimi kliničnimi stanji:
Avtoimunske bolezni: Visoka raven vitamina D zavira nastanek sladkorne tipa 1, multiple skleroze, revmatoidnega artritisa, Crohnove bolezni in luskavice.
Rak: Na nemškem inštitutu za raziskovanje raka so ugotovili, da lahko višji odmerki vitamina D zmanjšajo tveganje za razvoj kolorektalnega raka za 60 odstotkov. Podobni so bili tudi izsledki nekaterih raziskav za raka dojke in prostate.
Sladkorna bolezen: Klinična raziskava, objavljena v znanstveni reviji The Lancet, je pokazala, da je dodajanje 2000 IE vitamina D3 v prvem letu starosti pri otrocih zmanjšalo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 1 za kar 88 odstotkov.
Crohnova bolezen: Raziskava na 27 posameznikih s Crohnovo boleznijo (dublinska bolnišnica St. James's Hospital) je pokazala, da je trimesečno uživanje 2000 IE vitamina D3 na dan pri bolnikih zmanjšalo simptome bolezni.
Srčno-žilne bolezni: Pomanjkanje vitamina D je povezano z visokim krvnim tlakom, holesterolom, hiperlipidemijo, miokardnim infarktom in srčnim popuščanjem.
Nevrološke motnje in depresija: Vitamin D v možganih sproži več vrst zaščitnih mehanizmov proti degenerativnim procesom, kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, shizofrenija, možganska kap, epilepsija, depresija in druge kognitivne motnje.
Mnogi strokovnjaki priporočajo dodajanje vitamina D3 v odmerkih od 2000 do 4000 IE na dan. Seveda so pri ciljnem zdravljenju ob določenih boleznih priporočljivi tudi višji odmerki, vendar le pod nadzorom strokovnjaka.
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
PrijavaŠe nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.