Poleti nas ščipa, ker smo aktivni od jutra do večera, pozimi pa, tako se radi opravičujemo, zaradi nižjih temperatur in ležernega življenja. Razveseljiv pa je podatek, da se po 60. letu hrbet nekoliko umiri, čeprav na račun drugih bolezni zrelejšega obdobja.

Količina aktivnosti in obraba

Do nedavnega je veljalo, da hrbet boli pretežno zelo aktivne osebe s fizično napornim poklicem, kakršen je zidar ali frizer. Danes pa vemo, da je boleč hrbet predvsem tegoba sedečih poklicev in gospodinj z majhnimi otroki ter polnimi rokami nakupovalnih vrečk, v glavnem pa vseh, ki ne poskrbijo za vsestransko gibljivost hrbtenice in moč mišic okoli nje. Od tod do kronične bolečine, pravimo ji tudi lumbago, ali akutne poškodbe je kratka pot.

Med najpogostejše vzroke nenadne bolečine vzdolž hrbtenice spadajo ravno nenadne spremembe v obhrbteničnih mišicah, ki dajejo kostem oporo; denimo nateg, ko dvigujete majhnega otroka, poškodba oziroma preobremenjenost zaradi nošenja težke vrečke v eni roki, oboje pa ima veliko opraviti s treniranostjo naše hrbtenice. Močnejši ko je hrbet, lažje prenese nenaravne gibe. Na srečo pa je prav za te bolečine značilno, da so prehodne narave in da posebni ukrepi, razen krajšega počitka, niso potrebni.

Seveda pa so vzrok za bolečino tudi spremembe hrbtenice, ki so običajno posledica obrabe. Ta se prej ali slej pojavi pri vsakomer, vendar se pri mnogih ljudeh niti ne izrazi z bolečino. Najhitreje se obrabijo medvretenčne ploščice, čas pa najeda tudi telesa vretenc in medvretenčne sklepe. Posledica so lahko zdrsi medvretenčnih ploščic ter zadebelitve kostnine in vezivnega tkiva. Takšne zadebelitve vodijo v zožitve ledvenega kanala oziroma stenozo. Zaradi obrabe hrbtenice lahko pride tudi do pritiska na hrbtenjačo ali živčne korenine, ki izhajajo iz hrbtenice, kar vodi v dolgotrajne, kronične težave.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Zdrs medvretenčnih ploščic

Je najpogostejši razlog za nenadne bolečine v križu. Pritisk na živčni koren povzroči hujšo bolečino vzdolž noge, pravimo ji tudi išias. Zanimivo je, da lahko ob išiasu, zaradi izrazite povezanosti živčnih končičev v hrbtenici z drugimi deli telesa, izgubimo občutek za dotik ter občutimo slabšo moč nekaterih mišic noge. Takšne težave se lahko pojavijo tudi v roki, če utrpimo zdrs medvretenčne ploščice na vratu.

Stenoza

Zožitev ledvenega dela kanala oziroma stenoza spada med najpogostejše vzroke vse hujše bolečine. Pri stenozi križnega dela nas prične boleti vzdolž obeh nog in pogosto je tako, da se bolečina pojavi šele po nekaj prehojenih kilometrih. Običajno jo spremlja mravljinčenje v nogah, kasneje pa tudi slabši občutek za dotik ter slabša moč nog. Stenoza vratnega dela hrbtenice pa se kaže v zmanjšani moči mišic rok in nog.

Različne bolezni

Kajpak za bolečo hrbtenico ni vzrok le obraba hrustanca oziroma medvretenčnih ploščic, hrbtenica se lahko vname tudi ob različnih vnetjih drugod po telesu ali ob nenadnem zlomu hrbtenice, ki je pogost pri bolnikih z osteoporozo. Nadalje je znano, da lahko hrbet boli tudi zaradi bolezni črevesja, najpogosteje zaradi raka debelega črevesa in danke, in celo zaradi razjede na želodcu, zaradi prevelike ukrivljenosti ledvenega dela hrbtenice, zaradi napredovane osteoporoze, ki se kaže tudi z bolečinami v kosteh, včasih pa bolečina v hrbtenici opozori, da imamo eno nogo krajšo od druge.

Kako ukrepati?

Vsako kronično bolečino je treba zaupati zdravniku, kajti zadaj lahko tičijo različni vzroki. Napotil vas bo na natančne preiskave z bioresonančnim slikanjem in vas po potrebi usmeril k specialistu. Sprva lahko poskušate bolečino ugnati sami. Počivajte, kar ne pomeni, da ne smete niti hoditi. Prav nasprotno! Že po dveh tednih, če vam gre na boljše, namreč ortopedi priporočajo tudi vaje za krepitev hrbteničnih mišic.

Vadite vsak dan od 10 do 15 minut ali vsaj petkrat na teden tako, da si prosta dneva ne sledita drug za drugim. Vsakodnevne vaje, ki vas hitro zdolgočasijo, pa dopolnite z rekreativnim športom.

Osnovni športi, ki prispevajo k preprečevanju težav s hrbtenico, so predvsem plavanje, hoja, tek, kolesarjenje in smučarski tek. Izogibajte se vseh športov, ki zahtevajo sunkovite gibe, kot so agresivna aerobika, orodna telovadba, kegljanje, skok v vodo, skok v višino ali daljino, borilni športi, kontaktne igre z žogo, met kopja, diska. Pred vsakim ukvarjanjem s športom se morate ogreti.

Vaje za hrbtenico

Dvig zadnjice: Ležite na hrbtu, stopala naj bodo v širini medenice, kolena pokrčena za 90 stopinj, roke pa naj počivajo na tleh ob trupu. Stisnite zadnjico, počasi jo dvignite od podlage in zadržite za tri sekunde. Ponovite desetkrat.

Dvig obeh nog: Ležite na trebuhu, roki naj bosta iztegnjeni pred vami. Stisnite zadnjico, dvignite obe nogi od podlage in zadržite 10 sekund. Ponovite trikrat.

Dvig obeh rok: Ležite na trebuhu in sočasno od podlage dvignete obe roki v iztegnjenem položaju. Če zmorete, dvignite še glavo in zgornji del trupa. Zadržite 10 sekund in ponovite trikrat.

Stabilizacija trupa: Ulezite se na trebuh in zavzemite  položaj deske, v katerem imate na 90 stopinj pokrčene komolce in prste stopal. Zadržite, kolikor zmorete, tja do minuto, in počivajte. Naredite 3 serije.

Raztezanje hrbta: Usedite se na peti, roki sta iztegnjeni na podlagi. Z enakomernim dihanjem v tem položaju vztrajajte od 20 do 30 sekund.