In čeprav težav s ščitnico, katere delovanje uravnava jod, nimate, to še zdaleč ni znak, da v svoje telo vnesete dovolj joda.

Jod je verjetno eden tistih mineralov, katerega vnos kratko malo zanemarjamo. Medtem ko skrbimo za to, da naše telo dobi zadostno količino vitaminov in pomembnih mineralov, kot so kalcij, magnezij in železo, na jod pogosto pozabimo. Kar vprašajte se, kdaj ste nazadnje dejali: »Joj, mogoče pa bi moral povečati tudi vnos joda.« Deloma je razlog za to verjetno samoumevnost prisotnosti joda v soli, zaradi česar smo prepričani, da ga zaužijemo več kot dovolj. Saj vendar nimamo težav s ščitnico! A jod, ki ga zaužijemo s soljo, ne pokrije priporočenega dnevnega vnosa. Pravzaprav je kljub prizadevanju Svetovne zdravstvene organizacije jod tisti pomembni mineral, ki ga zaužijemo premalo, kar se močno odraža v vse večji prisotnosti presnovnih bolezni in težav s ščitnico ter rakavih obolenj na reproduktivnih organih.

Jod in njegove funkcije

Jod je bistveno hranilo in pomembna sestavina ščitničnih hormonov. Ti hormoni so ključnega pomena pri uravnavanju presnove ter psihičnega in mentalnega razvoja. Jod ima tako vlogo pri kognitivnih funkcijah, prispeva k sproščanju energije pri presnovi, prispeva k delovanju živčnega sistema, ohranjanju zdrave kože, zob, nohtov in las ter je ključnega pomena pri nastajanju ščitničnih hormonov in normalnem delovanju ščitnice. Zato dobro vpliva tudi na ženske reproduktivne organe in tkivo v dojkah. Potreben pa je tudi za zdrav imunski sistem, saj deluje protibakterijsko, protiparazitsko, protivirusno in protirakotvorno. Za opravljanje vseh teh funkcij mora odrasel človek dnevno zaužiti 200 μg joda.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Kako opazimo, da nam primanjkuje joda?

Eden najbolj znanih in očitnih simptomov pomanjkanja joda je nepravilno delovanje ščitnice in pojav golšavosti. A to sta skrajna simptoma, ki nastopita, kadar gre za ekstremno pomanjkanje joda. Če težav s ščitnico nimamo, pa to še ne pomeni, da zaužijemo dovolj joda. Pomanjkanje joda se namreč kaže tudi v obliki drugih simptomov, ki jih na prvi pogled morda niti ne pripisujemo pomanjkanju tega minerala. Kadar uživamo premalo joda, se pogosto počutimo depresivni in anksiozni, po nekaterih raziskavah smo celo manj zmožni zbranosti, pomnjenja in kognitivnih funkcij. Pojavi se suha in luskava koža, krhki in lomljivi nohti, utrujenost, počasnejša presnova in težave z zaprtostjo, občutljivost na mraz, pridobivanje telesne teže, motnje srčnega utripa, zmanjšanje plodnosti, posredno pa tudi hemoroidi, migrene, ciste na jajčnikih in razvoj škodljivih bakterij v črevesju, kar privede do prebavnih težav in nevšečnosti. Vse to so težave, ki lahko opozarjajo na pomanjkanje joda kljub pravilnemu delovanju ščitnice, saj je ščitnica naravnana tako, da si na vsak način priskrbi nujno potreben jod za delovanje.

Jod in ščitnica

Ščitnica je metulju podobna žleza pod sapnikom, ki uravnava metabolizem ter naše psihično in duševno zdravje. Za svoje delovanje potrebuje jod, če tega ni dovolj, ščitnica kljub temu ohranja rezervo in z njo zagotavlja stalno tvorjenje hormonov, a pri tem bolj aktivno jod črpa iz krvi. V tem primeru se že pojavijo manj opaznejši simptomi pomanjkanja joda. Kadar pa je pomanjkanje izrazitejše, se porabijo tudi rezerve v ščitnici. Takrat se poslabša tvorba hormonov, ščitnica naraste in pojavi se golšavost. V Sloveniji je po podatkih Metuljčice – društva za pomoč pri obolenjih ščitnice okrog 150 tisoč bolnikov, vsako leto pa odkrijejo še približno 4000 na novo obolelih.

Kako si zagotoviti zadostno količino joda?

Največ joda, ki ga ščitnica potrebuje za delovanje, se absorbira iz hrane. Zlasti iz živil, ki so obogatena z jodom, zato so največji vir joda morske ribe (tudi tunina in sardele), raki, školjke, alge in drugi morski sadeži ter seveda jodirana sol. Morske ribe in sadeži naj bodo za optimalno preskrbo z jodom na jedilniku 2- do 3-krat na teden. Precej joda si lahko zagotovimo tudi z uživanjem sadja, kot so ananas, kokos, jagode, marelice, mango, in zelenjave, kot so česen, špinača, bučke, ter z uživanjem mleka, sira, jogurtov, jajc in vode, ki vsebuje 1–50 μg joda. Pravzaprav mora kar tretjino dnevno zaužitega joda pokrivati voda. Vsa omenjena živila so tista, iz katerih se jod najbolje absorbira v naše telo, seveda pa je jod prisoten tudi v drugih živilih, le da je absorpcija pri njih veliko slabša. V nekaterih primerih celo manjša od 20 odstotkov. Taka živila so brokoli, zelje, cvetača, brstični ohrovt in podobna zelenjava, pa koruza, repa, koleraba, arašidi, soja in orehi.

Jod in kuhanje

Jod se s toplotno obdelavo precej izgubi, zato je njegova stabilnost in prisotnost v obrokih precej odvisna od priprave. Živila, ki jih skuhamo, ohranijo zgolj 42 odstotkov joda, pečena in ocvrta pa 80 odstotkov. Da bi jod v soli čim bolj ohranili, vodo vedno solite, tik preden zavre.

Je joda lahko preveč?

Čeprav se težava skriva v pomanjkanju joda, pa je vprašanje o presežku joda povsem na mestu. S pretirano preskrbo z jodom lahko dosežemo, da pride tudi do presežka tega minerala v našem telesu. Seveda ima naše telo samouravnalni sistem, ki preprečuje, da bi ščitnica dobila več joda, kot ga potrebuje, zato za tvorbo hormonov in rezervo počrpa zadostno količino, ostalo pa telo izloči z urinom. Lahko pa se zgodi, da samouravnalni sistem odpove. Takrat prav tako pride do motenj delovanja ščitnice, kar se kaže kot povečana nervoza, nespečnost, močno potenje, povečan srčni utrip in krvni tlak ter splošno slabo počutje.

Jod v nosečnosti

Ker jod močno vpliva na plodnost in reproduktivne organe, je pomembno, da ga dovolj zaužijemo že v času, ko načrtujemo nosečnost. Pozneje, v nosečnosti, pa je njegov vnos še toliko bolj pomemben, saj vpliva na razvoj ploda, delovanje ščitnice pri zarodku in pozneje zagotavlja normalen razvoj govora in sluha ter mentalnih sposobnosti otroka. Premalo joda med nosečnostjo je lahko vzrok za spontani splav ali nepravilnosti v razvoju ploda, pozneje, pri novorojenčkih, pa se pomanjkanje joda lahko kaže kot težave z mentalnim in telesnim razvojem, ki jim medicinsko pravimo kretenizem.