Nasičene maščobe so običajno v trdnem stanju in jih v največjih količinah najdemo v hrani živalskega izvora, na primer v mastnih kosih mesa, perutninskem mesu s kožo, polnomastnih mlečnih izdelkih in masti, pa tudi v nekaterih rastlinskih oljih, na primer v kokosovem in palmovem olju.
Nasičene maščobe imajo to slabo lastnost, da v povezavi z gensko nagnjenostjo, starostjo, spolom in drugimi dejavniki (na primer premalo gibanja, kajenje, čezmerno pitje alkohola, stres) negativno vplivajo na višjo raven škodljivega holesterola in mašijo žile, kar lahko povzroči možgansko kap ali srčni infarkt.
Nenasičene maščobe so pri sobnih temperaturah ali shranjevanju v hladilniku običajno v tekočem stanju in jih najdemo v rastlinskih oljih, večini oreščkov, avokadu in mastnih ribah, na primer lososu.
Glede na geometrijsko konfiguracijo se nenasičene maščobe ločijo na dve vrsti: naravno cis-obliko in transmaščobe, ki so dokazano škodljive. Te nastanejo, če naravne vire rastlinskih maščob obdelujemo ali izpostavljamo visokim temperaturam, denimo pri cvrtju, kuhanju, peki ali hidrogenizaciji (eden od osnovnih procesov v proizvodnji margarine). Pri obdelavi namreč nastajajo pomembne poškodbe na molekulski ravni, ki popolnoma spremenijo lastnosti maščobe. Zato je izjemnega pomena, da ste pri nakupu olja izbirčni in kupujete hladno stiskano, nerafinirano rastlinsko olje, ter za vse postopke, ki zahtevajo segrevanje, raje uporabljate nasičene maščobe, recimo kokosovo maslo, ki je na to bistveno odpornejše kot druge maščobe. So se pa na spremenjene zahteve potrošnikov in dognanja stroke začeli prilagajati tudi proizvajalci. Tako se danes tudi pri proizvodnji margarine pretežno uporabljajo nove tehnologije, ki omogočajo spremembo lastnosti maščob brez hidrogeniranja oziroma proizvodnjo z nizko vsebnostjo (ali celo brez) transmaščob.
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
