Vitko, a nezdravo telo

O hujšanju in mikrohranilih je bila v Ameriki opravljena obsežna raziskava, ki je pokazala, da priljubljene diete, kot so dieta South Beach, Atkinsonova dieta ali DASH dieta, telesu ponudijo premajhne količine hranil. Pomanjkanje je bilo izrazito opazno predvsem pri vitaminih B7, D in E, jodu, kromu in molibdenu. Do podobnih izsledkov so prišle tudi druge raziskave. Kot kaže, do pomanjkanj pride bodisi zato, ker so iz prehrane izločena živila, ki so bogata s temi snovmi, ali pa zato, ker je teh živil zaradi manjših porcij zdaj na krožniku premalo. Obenem je ista raziskava razkrila tudi to, da tudi tisti, ki jedo zelo raznovrstno in zdravo hrano, le v redkih primerih zaužijejo idealne količine hranil. Samo predstavljamo si torej lahko, kaj se v telesu začne dogajati, če z že tako nepopolnega jedilnika po navodilih diete, ki je trenutno v modi, črtamo številna živila in pri tem vztrajamo dneve, tedne, mesece ali celo leta.

Tudi maščoba je pomembna 

Če boste iz svoje prehrane izločili maščobe, boste izločili tudi vitamine A, D, E, K, ki so v njej topni in jih telo nujno potrebuje.

Problem tudi pri debelosti 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj ljubi 9 let starejšo

Gašper Rifelj in Maja Geršak sta srečna že več kot pet let.

Na drugi strani se, kot kažejo raziskave, z zelo podobnimi pomanjkanji hranil spoprijemajo tudi ljudje s preveliko telesno težo, saj večinoma ne jedo le preveč, temveč tudi nekakovostno in enolično hrano, ki je v veliki meri kriva za odvečne kilograme. Prazna živila, kot so sladki in slani prigrizki, sladke pijače in hitra prehrana z veliko transmaščobami in enostavnimi ogljikovimi hidrati, so sicer energijsko bogata, a hkrati je njihova hranilna vrednost zelo nizka. Nekateri dietetiki celo menijo, da neustavljiva želja po hrani v resnici pogosto kaže na neizpolnjene potrebe telesa po hranilih. Žal pa še več enako slabe hrane tem potrebam nikoli ne more zadostiti in krog slabega prehranjevanja in še slabšega zdravja je sklenjen. 

Meso prinese vitamin B12 

Pri dietah, ki ne vsebujejo mesa in mesnih izdelkov, se hitro pojavi pomanjkanje vitamina B12, še hitreje brez njega ostanejo vegani. Nadomestimo ga lahko le s prehranskimi dodatki.

Tudi ločevalna dieta nič boljša 

Raziskava, ki so jo izvedli na biotehniški fakulteti, je pokazala, da je priljubljena 90-dnevna ločevalna dieta zaradi premalo hranil lahko nevarna za zdravje. Pri takšni dieti vam bo namreč primanjkovalo prehranskih vlaknin, vitaminov B1 , B2, A, D in E, biotina, folne kisline ter mineralov kalcija, magnezija in joda. Dieta, ki z vidika izgube odvečne teže velja za učinkovito, je zato še bolj nevarna, saj veliko ljudi zaradi pozitivnih rezultatov pri njej vztraja (pre)dolgo, kar poveča možnosti za zdravstvene težave.

Znaki pomanjkanja

Glede na to, koliko mikrohranil obstaja in koliko različnih funkcij ti elementi opravljajo v telesu, se znaki pomanjkanja lahko kažejo z nešteto simptomi. Pogosta je predvsem utrujenost, večja dovzetnost za okužbe, bolečine v mišicah in sklepih, težave s kožo in seveda slabokrvnost, a celoten seznam je zelo dolg, zato se ob težavah, ki jim ne najdete vzroka, odpravite do zdravnika na pregled krvi. Poleg kratkoročnih učinkov občutnega pomanjkanja pa je treba računati tudi na dolgoročne posledice, ki se pokažejo šele čez leta. Študije razkrivajo, da ima lahko pomanjkanje hranil v telesu veliko vlogo tudi pri pojavu raka, srčno-žilnih bolezni, osteoporoze in nekaterih drugih bolezenskih stanj.

Previdno s prehranskimi dodatki

Tako pri dietah kot pri nekaterih drugih stanjih (nosečnost, jemanje hormonske kontracepcije, visoka starost, določene bolezni) je zaradi vsega naštetega uporaba prehranskih dodatkov priporočljiva, a ni treba, da na vrat na nos oddirjate v lekarno in pokupite vse, kar imajo na policah. Umetni vitaminski pripravki lahko ob čezmernem jemanju namreč povzročijo enako velike težave kot pomanjkanje teh snovi, zato previdnost ni odveč. Preden se zaradi diete odločite za dopolnilo iz škatlice, je zato dobro premisliti in preveriti, ali vam sploh česa res primanjkuje. 

Makrohranila: ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, minerali (kalcij, klor, fosfor, natrij, magnezij, kalij). 
Mikrohranila: vitamini in mikroelementi (krom, baker, železo, bor, silicij, mangan, litij, molibden, kobalt, cink, jod). 

Rešitev? Izobrazite se o hrani!

Ko razmišljate o tem, da bi bilo dobro izgubiti kak kilogramček ali dva, se torej raje osredotočite na povečanje porabe kalorij (več gibanja), jedilnik pa prevetrite po pameti. V pomoč pri preračunavanju, koliko boste telesu ponudili z določenim živilom, vam je lahko podatek o hranilni gostoti hrane (v angleščini nutrient density). Ta nam pove, kolikšno količino hranil vsebuje določeno živilo na enoto teže. Na vrhu seznama najbolj hranilno bogatih živil je surova zelena zelenjava, na dnu pa rafinirana olja in beli sladkor. Hranilna gostota hrane ni enako kot energijska gostota hrane, ki nam pove, koliko kalorij vsebuje živilo. Jedilnik je torej dobro sestaviti večinoma iz raznovrstnih živil, ki so hranilno bogata, a energijsko revna oziroma primerna našim potrebam. Občasno pa se je dobro prepustiti tudi pregrehi in pojesti kaj za dušo! Ne nasedajte torej modnim dietam in se raje poučite o tem, kaj spada na vaš krožnik. Navsezadnje želite biti tudi zdravi, ne le privlačni.

Hranilna vrednost živil

Visoka: ohrovt, špinača, kreša, zelje, rukola, brstični ohrovt, brokoli, cvetača, zelena solata, paprika, šparglji, jagode, gobe, paradižnik, korenje, borovnice, laneno seme.
Srednja: pomaranče, grozdje, tofu, artičoke, češnje, fižol, melone, orehi, breskve, jabolka, avokado, ananas, indijski oreščki, mango, grah, sladki krompir, pistacije, sezamova in sončnična semena.
Nizka: koruza, banane, arašidovo maslo, krompir, beli kruh, olje, sir, piščančje meso, ovseni kosmiči, sladoled, jogurt, mleko, riž, gazirane pijače.