Kaj pomenijo izrazi

Surovo mleko: Presno, naravno, sveže, surovo mleko je tisto mleko, ki je v naravnem stanju, tako kot smo ga pridobili od krave, in ki ohranja vse naravne lastnosti. Ni kuhano, obdelano ali podvrženo nobenemu termičnemu postopku. Najpogosteje ga dobite pri kmetu samem ali na mlekomatih. Čeprav naj bi se mleko smelo uporabljati tudi neprekuhano, Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) kupcem vseeno svetuje, da mleko termično obdelajo, naj bodo pozorni na čistočo embalaže, naj preverijo temperaturo domačega hladilnika (5 °C) in mleko porabijo v dveh dneh. Uživanje surovega mleka je zaradi njegove mikrobiološke sestave namreč lahko tvegano za nekatere bolj rizične skupine ljudi, na primer za nosečnice.

Trajno/alpsko mleko: Je za nekaj sekund toplotno obdelano z (ultra)visokimi temperaturami (sterilizacija UVT – na okoli 120 stopinjah Celzija) in sterilno. To pomeni, da v njem ni nobenih mikroorganizmov in spor, ki bi lahko povzročili, da se mleko pokvari, zato ga lahko neodprtega daljši čas (od 3 do 6 mesecev) hranimo tudi pri sobni temperaturi. Se pa pri sterilizaciji zaradi visoke temperature lahko zmanjša vsebnost določenih vitaminov in koristnih snovi, zato je sterilizirano mleko nekoliko manj hranljivo.
Mleko s podaljšano svežino: Mlekarne v ta namen uporabljajo membransko tehnologijo, s katero filtrirajo mikroorganizme v mleku. Tak filtrat nato sterilizirajo in ga ponovno dodajo preostali količini mleka. S sterilizacijo filtrata uničijo škodljive mikroorganizme, ki lahko ogrožajo zdravje potrošnikov. Preostalo mleko nato pasterizirajo pri nižji temperaturi, s čimer se izognejo morebitnemu okusu po kuhanem mleku. Nižja temperatura, pri kateri je pasterizirana večina mleka (razen majhne količine filtrata), vpliva tudi na to, da ima mleko boljši okus, v njem pa obstane tudi več v vodi topnih vitaminov in drugih hranil. Nekatere mlekarne tako obdelano pasterizirano mleko imenujejo tudi ESL (Extended Shelf Life ali v prevodu podaljšan rok uporabe).

Bio/eko mleko: Če pričakujete, da ekološki izdelki samodejno niso homogenizirani ali sterilizirani, se motite. Eko standard ne omejuje uporabe različnih načinov predelave, ampak le zagotavlja, da je živilo iz kontrolirane prireje mleka in kontrolirane predelave. Eko certifikat zagotavlja, da živilo ni bilo izpostavljeno ionizirajočemu sevanju, da ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov, da je ustrezno skladiščeno, transportirano in predelano v obratu, ki mora imeti ekološki certifikat. Vse omenjeno velja za uradno certificirane in pravilno označene izdelke, sicer pa tudi običajna mleka ne smejo biti izpostavljena ionizirajočemu sevanju ter morajo biti ustrezno skladiščena in predelana.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Pasterizirano mleko: Industrija mleko pasterizira zato, da uniči patogene mikroorganizme in s tem izdelek naredi varen za porabnika. Pri pasterizaciji, ki je milejša toplotna obdelava kot sterilizacija, mleko segrejejo na 75 stopinj Celzija za 20 do 40 sekund.

Lahko proizvajalec res tudi do petkrat pasterizira mleko? 

Ste tudi vi že slišali, da lahko trgovine mleko s pretečenim rokom pošljejo nazaj k proizvajalcu, ki ima zakonsko dovoljenje, da ponovi proces pasterizacije in mleko ponovno pošlje v trgovine? Po teh informacijah naj bi se lahko ta proces ponovil petkrat, potrošnik pa naj bi na podlagi oznak na embalaži ugotovil, kolikokrat je bilo kupljeno mleko ponovno pasterizirano. Za odgovor smo vprašali ZPS, kjer so nam zagotovili, da je sporočilo izmišljotina, zadevo pa so preverili tudi pri Tetra Paku, kjer so povedali, da so številke in oznake na spodnji strani embalaže namenjene sledljivosti le-te, saj tako zahtevajo veljavni predpisi za sledljivost embalaže.

Ali naj pijemo homogenizirano mleko ali raje nehomogenizirano, ki je menda bolj zdravo?

Ne ena ne druga oblika mleka za zdravje nista nevarni ali škodljivi. V nehomogeniziranem mleku je namreč le okrog 40 odstotkov maščobnih kroglic večje velikosti, ki priplavajo na površino, vse druge maščobe pa so v obliki manjših kroglic, ki v mleku lebdijo. S homogenizacijo vplivamo na velikost večjih maščobnih kroglic. V postopku homogenizacije mleko nekoliko segrejejo in potiskajo pod pritiskom skozi tanke reže, da razbijejo velike maščobne kapljice, v katere je vezana mlečna maščoba, na manjše. S tem preprečijo, da bi maščoba priplavala na površino in ostane porazdeljena v vsem mleku. Tudi ne drži, da bi se maščoba zaradi tega lažje lepila na žile, saj je to fiziološko nemogoče. Večje maščobne kroglice se razbijajo na manjše, tudi če pijemo nehomogenizirano mleko, in sicer v procesu prebave, pravijo na Inštitutu za nutricionistiko. Homogenizirano mleko je zaradi enakomernejše porazdelitve maščob nekoliko lažje prebavljivo. Maščobe v mleku niso nevarne, če ga uživamo v zmernih količinah. Priporoča se približno kozarec ali dva mleka dnevno.

Druge vrste mleka

Poleg kravjega uporabljamo tudi mleko več drugih vrst živine, med njimi bivolje, kozje, ovčje, kamelje, oslovsko, kobilje, jelenje in jakovo. Predstavljamo tri najbolj pogoste.

Kobilje mleko

Je zelo cenjeno v nekaterih kulturah, saj naj bi imelo številne pozitivne lastnosti za zdravje. Ima tudi nižjo vsebnost natrija. Po sestavi je zelo podobno humanemu mleku, le da ima manjšo vsebnost maščobe in posledično manjšo energijsko vrednost. Prirejo kobiljega mleka je leta 2011 registriral Pedagoško raziskovalni center za konjerejo Krumperk, ki je enota Oddelka za zootehniko pri Biotehniški fakulteti. Več informacij izveste na spletni strani www.kobilje-mleko.si.

Kozje mleko

Vsebuje nekoliko več kalcija in beljakovin kot kravje mleko, ima pa tudi nekoliko manj laktoze (mlečnega sladkorja). Cenjeno in uporabno je tudi za izdelavo lepotnih izdelkov. Njegovo uživanje pomaga ohranjati zdravje okostja, saj vsebuje veliko kalcija in fosforja. Več o kozjem mleku in prodajnih mestih si lahko preberete na spletni strani http://priusovih.weebly.com.

Ovčje mleko

Surovo ovčje mleko vsebuje precej več maščob od kozjega in kravjega. Poleg vitaminov A in E vsebuje tudi nekoliko več vitamina C kot kozje in kravje mleko. Največ vitamina C v prehrani sicer dobimo iz sadja in zelenjave. Vsebnost vitamina D in kalcija je najvišja med vsemi vrstami mleka, zato uživanje ovčjega mleka zmanjšuje tveganje za nastanek osteoporoze. Poleg tega vsebuje visok delež konjugirane linolne kisline, ki naj bi imela ugoden učinek na srce in ožilje. Naprodaj je v vseh večjih trgovinah.