Metka, poklicna kemičarka, je od nekdaj strastna vrtnarka. Za delo na zemlji sta jo v otroških letih navdušila dedek in babica. Privzgojila sta ji spoštovanje do narave in danes se ji zdi velika vrednota, da si lahko na svojem vrtu pridela hrano ter je čim bolj samooskrbna. Ljubezen do dela na zemlji je prenesla tudi na Tino, univerzitetno diplomirano inženirko kmetijstva. Do svoje oddaje pa sta prišli povsem po naključju, potem ko sta že nekaj let vodili delavnice o zdravi prehrani.

Producentu, ki ju je povabil k sodelovanju, se je zdela zanimiva povezava med mamo in hčerko. "Mama predstavlja modrost in izkušnje, hči pa naj bi prinašala v oddajo nove poglede, ideje in strokovnost," razloži Tina. Nevešči nastopanja pred kamero sta se na začetku lovili, potem pa se vsega priučiš, se smejita. Priznavata, da ni kar tako delati in govoriti nekaj smiselnega, hkrati pa gledati v pravo kamero in se nasmehniti v trenutku, ko se sicer ne bi. Potem pa so tu še hrup tovornjaka, letala, sosedova kosilnica, ki zabrni, ko je najmanj treba, in vse je treba posneti od začetka. Snemajo namreč kar pri Metki doma. Njihovi snemalni dnevi se začnejo ob petih zjutraj in trajajo do poznega večera. Priprave na snemanje pa se začnejo že veliko prej, ko morata razmisliti, kaj bosta predstavili v oddaji, pripraviti prostor, priskrbeti material in pravočasno posaditi prave rastline, da bodo med snemanjem primerne velikosti. "Vrtnarjenje in uporaba zelenjave ter drugih rastlin za prehrano in kozmetiko sta tako široka, da se ne bojiva, da bi nama zmanjkalo tem."

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Sprostitev na vrtu 

Delo na vrtu je zanju sprostitev in velika vrednota. "Če imaš vrt, si lahko pridelaš zdravo hrano, rastline za domačo lekarno in sestavine za pripravo domačih kozmetičnih preparatov. Ne predstavljam si, da bi zelenjavo kupovala v trgovinah," pravi Metka. Letos so imeli solato vso zimo, pa ohrovt, zelje, blitvo, zimsko čebulo in česen tudi – z malo načrtovanja in zaščitenimi prostori je mogoče vrtnariti vse leto. Del zelenjave je prezimil tudi v jami, skopani v rastlinjaku, del pa so je jeseni vložili. "Če nam slučajno česa zmanjka, gremo na ekološko kmetijo," pravita. Prehranjujejo se sezonsko. "Pozimi je na naših krožnikih več kislega zelja, repe, motovilca, radiča, poleti pa imamo lažje solate – kumarice, plodovke, to, kar pač raste na vrtu," nadaljuje Tina, ki mora nenehno brkljati po zemlji, zato že komaj čaka svojega vrta, ki si ga ureja pri fantu. "Prejšnji konec tedna smo s prijatelji podirali drevesa in gradili visoke grede, vsi smo uživali. To se mi zdi lep način druženja, veliko lepše je bilo, kot če bi sedeli v lokalu ob pijači in gledali vsak v svoj telefon." Na svojih delavnicah z veseljem ugotavljata, da se vedno več mladih odloča za svoj vrtiček, v želji, da bi se njihovi otroci zdravo prehranjevali. "Če vsak dan naredimo nekaj za svoj imunski sistem, ni nobene potrebe, da bi bili pozimi bolni," je prepričana Metka.

Do narave prijazno vrtnarjenje 

Prisegata na vrtnarjenje, prijazno do narave, delata po občutku in zdravi pameti, predvsem pa s spoštovanjem do vseh živih bitij. "Do narave prijazno vrtnarjenje pomeni, da zasadiš rastline, ki bodo privabile koristne žuželke, opraševalce. Vsaka rastlina in žival imata na vrtu svojo vlogo. Res je, da ni dobro, če se nekatere preveč razmnožijo; a če polžki pojedo eno solato, jih še ni treba iztrebiti. Koristni so, ker predelajo razpadajoč material in so hrana za ptice ter druge živali. Eno od premakulturnih načel je, da je vsaka žival koristna vsaj še za tri stvari. Kokoš bo recimo dala človeku jajca in meso, s svojimi iztrebki bo pognojila vrt in sadovnjak, zraven pa pojedla še kakšnega škodljivca," se razgovori Tina. Delo na vrtu si kar se da poenostavita, plevelu se izogneta z zastirko. "Uporabiva slamo, pokošeno travo, imava pa tudi bio ovčji filc – naravni material, ki ga polži ne marajo zaradi lanolina. Čez čas razpade v kompost in je kot gnojilo. Ovčji filc je odličen tudi za korita oziroma cvetlične lončke, ker vpije vodo in jo imajo rastline potem dlje na razpolago." Lani poleti je to preskusila, ker ima zelo sončen balkon, in se je zelo obneslo! Semena dobita različno, nekaj imata svojih, nekaj si jih izmenjata, tista, ki jih kupita, so ekološka. "Od babice sva dobili fižol in motovilec, kamilice in nekatere začimbe. Imava tudi stare sorte paradižnika in paprike. Starejša soseda nama je dala motovilec, ki ga je imela že njena mama. Včasih nama kdo prinese kakšno staro seme na delavnico in ga z veseljem vzameva. Enkrat nama je neki gospod prinesel stoletni čaj, ki so ga imeli za vse tegobe in ga je na vrtu gojila še njegova mama. Ko bo Tina imela svoj vrt, bo na njem zasadila naša semena." Metka se je veliko modrosti, ki so še danes aktualne, naučila od svoje babice in njenih sester (ti sta dočakali kar sto let), nekaj pa iz starih knjig. "Meni se zdi odlična kombinacija starih modrosti z modernimi pogruntavščinami," razmišlja Tina. "Lopatanje in prekopavanje je bilo nekdaj kar tradicionalno, pa so dokazali, da nista tako zelo pomembna. Se pa vračajo zasaditve, ki so bile koristne na več načinov – ko je bil vrt poln zelenjadnic, cvetic in zelišč za domačo lekarno." 

Pomoč iz narave 

Obe prisegata na pomoč iz zakladnice narave. "Ljudje bi se morali bolj poslušati. Včasih je ob slabem počutju bolje popiti čaj, si vzeti čas zase in se odpraviti na daljši sprehod kot pa vzeti tableto. Pa marsikakšno kremo je preprosteje in ceneje narediti doma," Metka načne temo o domači kozmetiki. "Znano je, da kar daš na telo, prehaja skozi kožo. Domače kozmetične pripravke – dezodorant, kremo za ustnice, kremo za roke – je preprosto narediti in res ne vzamejo veliko časa, vse sestavine lahko najdemo v domači kuhinji, pa še odlično darilo so lahko." Ne predstavljata si več, da bi darila kupovali. Izdelata jih sami, pa naj bo to krema, milo, hlebček kruha, šopek česna, domač posušen paradižnik v olju, čemažev pesto ... Zamisli je ogromno. "Tistim, ki bodo v kratkem praznovali, bova verjetno podarili kakšno domačo kremo za sončenje ali sprej proti komarjem in klopom." 

Do narave prijazno vrtnarjenje pomeni, da zasadiš rastline, ki bodo privabile koristne žuželke, opraševalce. Vsaka rastlina in žival imata na vrtu svojo vlogo. 

Z delom na vrtu pa spomladi ni treba tako zelo hiteti, dobro je najprej izkoristiti naravne danosti, pravita. Regrata, čemaža, mladih kopriv, ki so odlične proti spomladanski utrujenosti ter imajo veliko vitaminov in vlaknin, je okoli nas v izobilju. Potem pa se počasi začne priprava sadik paradižnika, zelja, cvetače, kolerabe, pora, zelišč, proti koncu aprila še buče, kumarice ... "Mnogi radi rečejo, da je ekološka hrana samo za bogate, ker je draga. Ampak znajti se je mogoče tudi drugače," razlaga Tina. "Zdaj si lahko za vse leto napravimo pesto iz čemaža, pa tudi iz regrata. Iz regratovih cvetov lahko pripravimo liker, sirup, njegove korenine izkopljemo in uporabimo za čaj pa za kavo. Ekološki kmetje velikokrat potrebujejo pomoč na kmetiji in v zameno dajo zabojček zelenjave – družina lahko na tak način preživi lep dan na kmetiji, pa še nekaj koristnega naredi zase. Na oknih si lahko pridelamo kup zelišč in jih posušimo ali pa vprašamo kakšnega prijatelja, ali jih ima. Po moko gremo lahko naravnost h kmetu." "Vsako leto gremo v Strunjan pomagat obirat olive in potem dobimo sveže olje po ugodni ceni za vse leto. Podobno je z artičokami, kakiji, šparglji. Kupujemo kozje mleko in si sami naredimo jogurt. Mleko natočiš v lončke, dodaš žlico jogurta iz prejšnje runde in čez tri dni imaš odličen jogurt. Z žličko domače sadne marmelade pa si lahko narediš sadni jogurt," jo dopolni Meta. Tak življenjski slog zahteva malce načrtovanja in aktivnosti, ampak po drugi strani manj uporabljamo telefon, računalnik in gledamo televizijo, kar je spet zelo koristno. Najprej traja nekaj časa, da se navadimo na nov ritem, potem pa steče, poudarjata. Živeti začnemo bolj zdravo, polnejše, pa še zadovoljni smo, ker naredimo nekaj sami in zase. In to je seveda najpomembnejše!