Berem veliko priporočil za jemanje vitamina C. Prijateljica pravi, da ga vsak dan zaužije od tri do pet gramov. Ko sem poskusila, sem že po enem gramu dobila drisko. Zdaj več ne vem, ali naj nadaljujem ali ne. So večji odmerki res koristni in kako bi jih lahko zaužila v čim naravnejši obliki?

Eva

Odgovor:

Postavili ste veliko vprašanj, zato pojdimo po vrsti. Vitamin C igra res pomembno vlogo v našem telesu in znanost iz dneva v dan odkriva njegove nove koristi. Od nekdaj je poznan predvsem kot močan antioksidant, kar pomeni, da zmanjšuje oksidativni stres v telesu in s tem vnetja. Poleg tega, da sam učinkuje kot antioksidant, je sposoben obnoviti druge antioksidante, kadar se ti iztrošijo. Tako obnavlja vitamin E. Nujen je tudi za tvorbo kolagena in s tem za obnovo veznega tkiva. Ob njegovem čedalje večjem pomanjkanju bi na primer zaradi čedalje večje poroznosti žil dobesedno izkrvaveli. Vitamin C je med drugim močan lovilec toksinov (npr. svinca) v telesu in uničevalec mikrobov. Zaradi vsega tega je pomembno orožje našega obrambnega sistema.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

Koliko ga uživamo?

V resnici je to zelo težko oceniti, saj je sodobna hrana pogosto le navidezno sveža – v resnici je prebila veliko časa v hladilnicah in v tako imenovani zaščiteni atmosferi, pridelana je z veliko gnojili (ta pa direktno zavirajo nastanek vitamina C) ali predelana na visokih temperaturah (ki tudi škodujejo vitaminom).

V projektu Skupaj za zdravje smo raziskovali to področje in bili presenečeni nad spoznanjem, da trgovcem ni treba označiti roka uporabe za sveža sadje in zelenjavo. Torej vam niso dolžni povedati, kdaj sta bila nabrana. Vi mislite, da so bile navidezno sveže jagode ali gobe nabrane včeraj, vsaj tako so videti, a prav v tem grmu tiči zajec – videz vara. Oni vedo to, česar vi ne veste – danes je na voljo veliko pripomočkov, s katerimi je mogoče vzdrževati lep videz živil zelo zelo dolgo.

Zato četudi zaužijete sadje in zelenjavo vseh možnih barv in okusov, ne morete biti prepričani, da je telo zares dobilo dragocena mikrohranila.

O tem, da so s hrano zaužili dovolj vitamina C, so lahko prepričani le tisti, ki jejo sveže odtrgane zelenjavo in sadeže. Tudi divji poganki, ki jih te dni že začenjamo nabirati v naravi, so dragocen vir vitaminov in rudnin. Kadar ne morete točno oceniti, kje je živilo raslo in kdaj je bilo obrano,  lahko le ugibate, ali gre res za hranljivo živilo ali le za fasado živila.

Bi si lahko pomagali s prehranskimi dopolnili?

Ponudba je iz dneva v dan večja, vendar manj pregledna. Največja težava je v tem, da se vitamin C lahko pridobiva na različne načine: z gensko manipulacijo, s kemičnimi postopki, sintetiziranjem iz naravnih snovi … In šele potem pride zelo majhen delež pripravkov, v katerih so zares oblike vitamina C. Zato berite zelo natančno. Če je napisano »vitamin C z acerolo«, vam zelo verjetno prodajajo sintezni vitamin C, ki so mu dodali nekaj acerole. Če pa je napisano »vitamin C iz acerole«, je izdelek v celoti naraven.

Sadež, ki naravno vsebuje največ vitamina C, je camu-camu, na drugem mestu je karibska češnja – acerola, na tretjem pa divji šipek. Vse drugo sadje zaostaja za več kot desetkrat. Za primerjavo – camu-camu vsebuje 500-krat več vitamina C od svežih jabolk in od sto- do 150-krat več kot svež ribez.

Camu-camu (po navadi ga dobimo v prahu ali  kapsulah) ima še to prednost, da takšno obliko vitamina C dobro prenašajo tudi ljudje, ki jim druge oblike težko obležijo v želodcu.

Koliko vitamina C potrebujemo?

Mnogi zdravilci svarijo, da so priporočeni naravni odmerki premajhni in da bi za optimalno delovanje telesa potrebovali veliko več vitaminov ter rudnin. Vitamina C pa, za hitro okrepitev imunskih moči, vsaj gram na dan. Ali je to res ali le kaže, da je to, kar zaužijemo bodisi s hrano bodisi s prehranskimi dopolnil, neuporabno, je težko oceniti.

V vsakem primeru je za telo bolje, da redno dobiva potrebne vitamine in rudnine (četudi v manjši količini), kot pa da skušamo pomanjkanje nadomestiti  z velikimi količinami kakšnega vitamina.

Slika pa je povsem drugačna pri resnih, smrtno nevarnih stanjih. Takrat bi nam večje količine  vitamina C lahko rešile življenje. Da pa bi lahko od njega imeli kar največ koristi tudi v najhujših primerih, kot so rak, poliovirusne okužbe, okužbe z bakterijo tetanusa, zastrupitev (npr. s težkimi kovinami ob cepljenju …), revmatoidni artritis, obolenja srca in ožilja, hude infekcije, vnetja itn., ga je dobro jemati v visokih odmerkih. Raziskovalci namreč ugotavljajo, da ob hujših obolenjih lahko le zagotavljanje visoke ravni askorbinske kisline v plazmi pomaga obolenje odpraviti (npr. Clinical experience with intravenous administration of ascorbic acid: achievable levels in blood for different states of inflammation and disease in cancer patients. Nina Mikirova et al). Zato je treba v takšnih primerih askorbinsko kislino odmerjati naravnost v žilo, kajti z oralnim jemanjem navadnega vitamina C naj ne bi mogli doseči takšnih terapevtskih učinkov. Običajno gre v takšnih primerih za infuzijsko odmerjanje od 0,1 do 1 grama askorbinske kisline na kilogram telesne teže v določenem časovnem intervalu. Intravenozno dajanje vitamina C se seveda lahko večkrat ponavlja, in sicer vse do izboljšanja stanja, ko lahko po poročanju raziskovalcev, kakršen je bil dr. W. J. McCormic, raven vitamina C ponovno vzdržujemo z oralnim jemanjem.

Čeprav so infuzije vitamina C z mnogimi uspehi uporabljali že od leta 1950 (npr. dr. W. J. McCormic je tako ozdravil na tisoče polioinfekcij, diabetes, rak …), nekateri tudi že prej, se takšna terapija v konvencionalni medicini ni prav dobro »prijela«. (Je mogoče preveč preprosta?) Danes jo uporabljajo le redki zdravniki, in ker si sami infuzije ne moremo dati, je dobrodošla novica, da so z novimi tehnologijami razvili poseben nosilec za vitamin C (liposome), ki omogoča, da vitamin C v velikih odmerkih »dostavimo« v telo kar skozi črevesno steno. Črevesje se namreč ob jemanju velikih odmerkov običajnega vitamina C odzove s čistilno akcijo –  diarejo, zato je visok, terapevtski odmerek vitamina C v telesu ob hujših obolenjih na ta način težko oziroma nemogoče doseči.

To težavo so rešili z novo generacijo izdelkov z vitaminom C z liposomi. Liposomi v tem primeru delujejo kot prevozna sredstva, ki v sredini transportirajo zdravilo ali v tem primeru vitamin C (oz. askorbinsko kislino). Prednost tako vezanega vitamina C, ki je produkt novih tehnologij, naj bi torej bila v tem, da ga lahko skozi črevesno sluznico vsrkamo bistveno več, kot to dovoljuje črevesna toleranca. Še več, na ta način naj bi bila preskrba z askorbinsko kislino tudi ob hujših obolenjih primerljiva intravenoznemu dajanju. Prav tako naj bi bil primerljiv dobrodejen učinek v telesu. Slaba stran na liposom vezanega vitamina C pa je, da ga v lekarnah še ni in ga je trenutno možno nabaviti le na spletu.