Tistih, povezanih z življenjsko izkušnjo, ni mogoče znanstveno preveriti, drugače pa je s starimi resnicami o prehranjevanju. Znanost in dietetika jih lahko ovržeta ali potrdita. Kako je torej z veljavnostjo trditev, ki smo jih slišali iz ust naših babic in staršev?

Ljubezen gre skozi želodec

Pregovor po eni strani drži, po drugi pa ne. K sreči so časi, ko so si moški izbirali žene glede na njihovo kuharsko in gospodinjsko znanje, mimo. Danes znajo številni moški kuhati enako dobro kot njihove žene in partnerice, čeprav tega v praksi redno ne počnejo.  Je pa ljubezen vseeno povezana s kulinaričnimi veščinami, saj številni hrano povezujejo z uživanjem. Zato je neredko prav večerja ob svečah uvod v romantično ljubezen. Pa tudi še po mnogih letih jo lahko podoben praznični večer utrdi.

Dober pasulj se daleč sliši!

Stročnice so okusne, to drži, drži pa tudi, da nas lahko spravijo v zadrego. So težko prebavljive, in to predvsem zaradi lupine. Obstaja pa tudi pomoč: če se v družbi težko odpoveste jedem s stročnicami, pomaga metin ali koromačev čaj, ki blaži vetrove. Tudi šilce žganega ugodno učinkuje na prebavo stročnic, a drugače: sprošča predvsem napenjanje in občutek polnosti – in to dobesedno v zrak.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Je stevia primerna za sladkorne bolnike?

Ali tudi vi to pomlad razmišljate o zdravih nadomestkih sladkorja? Med njimi je zagotovo stevia, o kateri vemo, da ima več pozitivnih učinkov. Ali veste, da je sicer tudi 200-krat slajša od sladkorja?

Samo od kruha se ne da živeti …

Rek ima tudi nadaljevanje, ki pravi, da človek za preživetje potrebuje tudi besedo. A preverimo za zdaj samo prvi del pregovora, in sicer res samo kot kulinarično dejstvo. Kruh vsebuje največ ogljikovih hidratov, kot je dobro znano, pa naše telo potrebuje tudi beljakovine, maščobe in številne vitamine. Teh v kruhu ni dovolj, zato človek res ne more živeti samo od njega.

Sem, kar jem!

Rek je nastal v 50. letih prejšnjega stoletja. Namiguje predvsem na razslojenost družbe, kajti kdor je jedel izbrane jedi, je spadal v t. i. visoko družbo. Danes pregovor razumemo drugače in ga bolj povezujemo z zdravim ali nezdravim prehranjevanjem. Kdor poje preveč maščob, hitre hrane in podobnih nezdravih stvari, lahko računa, da bo tudi sam postal nezdrav.

Ob polnem trebuhu je glava prazna

Ste po kosilu utrujeni in leni? Potem ste najverjetneje pojedli preveč. Večja ko je porcija, težje delo ima telo s presnovo. Za presnovo pa potrebuje energijo. Zato preveč jedi izčrpava. Po preobilnem kosilu je dobro popiti koprivni čaj. Dobra novica pa je, da je to dejstvo resnično tudi v obratni smeri: lakota izboljša delovanje možganov in zmožnost učenja. K temu prispeva hormon grelin, ki povečuje občutek lakote in je običajen spremljevalec praznega želodca. Lakota stimulira delovanje vseh čutov, kar je ostanek časov, ko je lačen človek moral v lov za hrano, kar je bila zahtevna naloga.

Česar ne poznaš, ne jej

To drži! Razlog je prainstinkt, ta je človeka v pradavnini odvračal od neznane hrane, ki bi lahko bila strupena. Danes nas ta obrambni mehanizem ščiti pred neznanimi in tujimi jedmi, ki bi bile lahko za nas težko prebavljive.

Po jedi naredi tisoč korakov

Izkazalo se je, da na zdravje prav nič ne vpliva, če po kosilu malce polenarimo ali se odpravimo na t. i. prebavni sprehod. Pomembneje je, da se redno gibamo. Idealno se je vsak dan 20 minut posvečati športu. Vendar pa se je športni vadbi takoj po jedi treba izogibati, saj takrat inzulin blokira razgradnjo maščob.

Apetit se krepi z žvečenjem

Drobni grižljajčki nam – tudi kadar nismo lačni – vzbudijo tek. Želodec začne, brž ko se v ustih znajde hrana, izločevati prebavne sokove, ki v nadaljevanju zmeraj bolj krepijo apetit. Nekatere jedi sploh veljajo za pospeševalce teka, na primer med, brusnice in nekatere začimbe: rožmarin, muškat itn.

Kisla hrana za veder nasmeh

S tem stavkom so včasih matere skušale ukaniti otroke, da bi zagrizli v kislo limono. Seveda so pri tem imele v mislih predvsem vitamin C in morda niti niso vedele, da je fraza pravzaprav resnična. Kadar zaužijemo kaj ekstremno kislega, se hudo spačimo – in le poglejte potem obraze ljudi okoli sebe! Tudi sami se boste nasmejali skupaj z njimi.

Zajtrkuj kot cesar, kosi kot kralj, večerjaj kot berač

To staro pravilo še zmeraj drži. Zajtrk je najpomembnejši obrok, saj zagotavlja potrebno začetno energijo za delovni dan. Tudi za učinkovito hujšanje je pomembno, da ga ne izpuščamo. Večerja pa naj bo skromna, saj preveč zaužite hrane poslabša spanec.

Lakota je najboljši kuhar

To ni le pregovor, marveč pravo znanstveno dejstvo. Znanstveniki so ugotovili, da lakota zelo izostri naš čut za okus. Med testnimi osebami so tiste s praznim želodcem natančneje razlikovale med osnovnimi okusi, npr. sladkim in slanim, kot njihovi siti kolegi. Razlog je preprost: lakota močno izostri človekove čute. Zato lahko pričakujete dodaten užitek v hrani, če jeste, kadar ste res lačni.