Ena najnovejših raziskav, o kateri je mogoče brati na spletnih straneh Medical News Today, ugotavlja, da je tudi levkemija verjetno povezana s pomanjkanjem vitamina D. Akutna mieloična levkemija (AML) je bolezen belih krvnih celic (levkocitov), ki so potrebne v boju proti okužbam. Več raziskav je dokazalo, da se presnovki vitamina D odzivajo na levkemične celice. Veliko bolnikov s to boleznijo pa ima v krvi premalo vitamina D in s tem torej celic, ki bi jim pomagale v boju z boleznijo. Najnovejša raziskava, ki so jo delali na univerzi v Kaliforniji, je pokazala, kako manjša izpostavljenost UV B-žarkom (oziroma sončnim žarkom) vpliva na verjetnost za razvoj levkemije. Analizirali so podatke mednarodne agencije za raziskavo raka, natančneje podatke iz 172 držav o prekritosti ozemlja z oblaki in o količini sončnih žarkov, ki dosežejo ljudi. Ugotovili so, da so ljudje, ki živijo dlje od ekvatorja (na primer ZDA, Avstralija, Nova Zelandija, Kanada, Irska in tudi Slovenija), dvakrat bolj ogroženi, da zbolijo za levkemijo, kakor tisti, ki imajo dovolj vitamina D. Oziroma narobe, prebivalci na območjih ob ekvatorju ali blizu njega (Nigerija, Bolivija, Samoa, Madagaskar) so v precej manjši nevarnosti, da bodo dobili raka. Zato so raziskovalci prepričani, da zboli veliko ljudi prav zaradi posledic pomanjkanja UV B-žarkov oziroma vitamina D, ki se pod kožo tvori pod vplivom teh žarkov. Ob tem je treba poudariti, da je imela ta raziskava tudi nekaj omejitev: strokovnjaki niso mogli upoštevati še nekaj drugih dejstev, ki lahko vplivajo na razvoj levkemije (od tega, kakšno hrano preiskovanci jedo, ali kadijo, koliko telovadijo in podobno).

Proti napadalnemu raku prostate

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Vid Valič ima srečo s spalnimi navadami hčere

Vid Valič in njegova partnerka Valentina sta se junija leta 2022 razveselila rojstva prvorojenke. Zdaj pa je razkril nekaj podrobnosti družinskega življenja.

V strokovni reviji Clinical Cancer Research pa je bila nedavno objavljena raziskava o možni povezavi med vitaminom D in agresivnim rakom prostate. Rak na prostati je pri starejših moških zelo pogost in se razvija počasi. Zdravniki pravijo, da več bolnikov umre z njim kakor zaradi njega. Nekoliko mlajše moške (čeprav to ni pravilo, je pa pogosto tako), recimo stare od 45 do 65 let, pa lahko napade agresivni rak prostate, ki ga je težko zdraviti. Še posebej zato, ker pri njih po navadi ne posumijo na raka oziroma se znaki pokažejo, ko je že močno napredoval. Zdaj pa strokovnjaki pravijo, da bi vitamin D lahko pokazal, ali se ta rak morda razvija. Prof. Adam B. Murphy s klinike v Chicagu je dokazal, da vitamin D vpliva na rast in diferenciacijo tako benignih kot tudi malignih celic v prostati. V letih od 2009 do 2013 so pregledovali 548 moških, starih od 40 do 79 let, ki so imeli nenormalen izvid PSA (prostatični specifični antigen, ki ga je v krvi več, kadar se v prostati nekaj dogaja) ali pa izvid biopsije; med njimi je imelo raka prostate 168 moških. Ugotovili so, da so imeli bolniki v krvi premalo vitamina D.

Vzrok za prezgodnje umiranje?

Druga raziskava je pokazala, da je pomanjkanje vitamina D povezano s prezgodnjim umiranjem zaradi katerekoli bolezni. Rezultati te raziskave so bili nedavno objavljeni v ugledni strokovni reviji British Journal of Medicine. Raziskovalci so se trudili ugotoviti, ali obstaja med pomanjkanjem vitamina D in prezgodnjim umiranjem kakšna vzročna povezava. Prof. Borge Nordestgaaed z oddelka za klinično biokemijo v univerzitetni bolnišnici v Københavnu na Danskem pravi, da ni povsem jasno, ali je pomanjkanje vitamina D vzrok ali posledica slabega zdravja. Odgovor na to vprašanje je zelo pomemben, ker veliko ljudi jemlje dodatke vitamina D, pa se ne ve, ali jim to koristi ali ne. Oziroma ali uživajo dovolj dodatkov, saj vse kaže, da so priporočeni premajhni odmerki. Večina ljudi dodatke vitamina D uživa zato, da bi preprečili nastanek bolezni. Profesor je analiziral na Danskem podatke 95.766 ljudi, ki imajo gene, o katerih je znano, da zmanjšujejo količino vitamina D v krvi. Podatke je zajemal iz treh različnih raziskav, ki so jih delali pri ljudeh s srčnimi boleznimi in brez njih. Rezultat je pokazal, da tiste, ki imajo premalo vitamina D v krvi genetsko, precej bolj ogroža prezgodnja smrt. Vendar je uporaba teh ugotovitev za zdravljenje še nemogoča, ker so potrebne še nadaljnje raziskave, da bi te ugotovitve potrdili. Med drugim je pomanjkanje vitamina D povezano tudi s poslabšanjem astme pri odraslih ljudeh, ki imajo zaradi tega več napadov.

Je mogoče raka na prebavilih preprečiti?

Dr. Charles Fuchs z inštituta Dana Farber pa je prepričan, da bi lahko z dodajanjem vitamina D preprečevali nastanek raka na prebavilih. Pri že obolelih pa bi bolezen morda lahko upočasnili. Omenjeni zdravnik se namreč ukvarja prav z raziskovanjem in zdravljenjem bolnikov z različnimi oblikami raka na prebavilih in pravi, da ima večina ljudi v krvi premalo vitamina D. Vprašanje pa je, v kolikšni meri lahko ta vitamin telesu pomaga, da bi se zmanjšala verjetnost nastanka kroničnih bolezni, okužb, bolezni srca, raka in tudi avtoimunskih bolezni. Čeprav so raziskovalci preverjali vpliv vitamina D pri raku dojke, trebušne slinavke, prostate in pri kolorektalnem raku, so do zdaj najmočnejši dokazi o učinkovitosti vitamina D prav pri slednjem, torej raku debelega črevesa in danke. Dr. Fuch seveda opozarja, da še ni mogoče trditi, da je to nedvomno dokazano, vendar vsi podatki kažejo na to. Če bo to potrdila še ena večja raziskava, lahko pričakujemo velike spremembe pri zdravljenju raka debelega črevesa in danke, ki sodi tudi pri nas med najpogostejših rakave bolezni in prizadene tako moške kot ženske.

Kljub temu so dosedanja priporočila o dnevnih odmerkih dodatkov (ali pa izpostavljanja soncu) verjetno prenizka, pravi tudi ta strokovnjak. Ljudje naj bi dobili od 200 do 600 mednarodnih enot vitamina D na dan, a vse bolj kaže, da je to premalo. Po dosedanjih podatkih vitamin D različno vpliva na rakave celice: preprečuje njihovo razmnoževanje, spodbuja odmiranje tumorskih celic in preprečuje razraščanje žil, ki tumorje oskrbujejo s hrano. Znano in potrjeno pa je, da vitamin D krepi imunski sistem (kar prav tako vpliva na raka) in da blaži vnetne procese (ki najbolj škodijo srcu in žilam ter poslabšujejo tudi druge bolezni, na primer revmatske). Raziskava je pokazala, da so bolniki s kolorektalnim rakom in veliko vitamina D v krvi za 48 odstotkov manj smrtno ogroženi kakor tisti, ki imajo tega vitamina premalo.

Raziskovalci znane klinike Mayo pa so ugotovili, da bolniki z limfomom (bolezni velikih celic B), ki imajo premalo vitamina D, prav tako prej in pogosteje umirajo za to boleznijo v primerjavi s tistimi, ki imajo tega vitamina dovolj. 

Sonce ali dodatki? 

Pozimi je verjetno pametno uživati dodatke vitamina D. Poleti pa, ko je sonca večinoma dovolj, njegovi žarki omogočajo, da nastaja pod kožo. Težava je le v tem, da nas strokovnjaki opozarjajo pred nevarnostjo kožnega raka, predvsem malignega melanoma, ki si ga lahko nakopljemo z izpostavljanjem močnemu soncu. Kaj torej storiti? Možnosti sta dve: ali se odločimo za zaščito pred soncem in se žarkom ne izpostavljamo (tudi zaščitne kreme za sončenje preprečujejo nastajanje vitamina D) in uživamo raje dodatke vitamina D, ali pa se sončimo po pol ure v času, ko sonce še ni tako močno, torej zjutraj in proti večeru.