O naših možganih, o tem svetu v malem, vemo veliko premalo. O novih odkritjih smo povprašali obetavno mlado strokovnjakinjo za možgane Nino Mohorko, ki končuje doktorski študij nevrobiologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in ki je že za svojo diplomsko nalogo prejela Prešernovo nagrado. Spoznanja so nasprotna znanemu in osupljiva: možgani lahko denimo sami popravljajo svoje napake. Močno jih krepimo z gibanjem, bistvena za njihovo zdravje pa je kurkuma, ki preprečuje številne bolezni. Ste vedeli, da možgani najbolj ljubijo mediteransko kuhinjo? Še nedavno je veljalo, da se v možganih živčne celice ne delijo, zdaj ugotavljajo prav nasprotno. Kaj natanko? »Nekoč je res veljalo, da se nevroni, kot imenujemo živčne celice, ki prenašajo informacijo, ne delijo. Ko bi se zaradi kakršnega koli vzroka zmanjšalo njihovo število, novi domnevno ne bi nastajali več. Zdaj vemo, da obstaja zaloga celic v možganih, ki so se sposobne deliti in razviti bodisi v nevrone bodisi v druge tipe celic, ki sestavljajo možgane. Novi nevroni so pomembni pri tvorjenju spominov in pri popravljanju napak. Možgani skušajo popraviti napake, ki nastanejo, tako kot drugi organi. Če področje možganov odmre, recimo zaradi možganske kapi, je najprej treba ustaviti širjenje odmrlega področja. To naredimo z možgansko aktivnostjo. Pri celicah, ki so aktivne, je manj verjetno, da odmrejo. Poskuša se popraviti izgubljeno, poškodovano. Novo učenje spodbudi obnavljanje možganov, bodisi z novimi celicami bodisi z iskanjem alternativnih živčnih povezav, ki včasih lahko nadomestijo stare, uničene in odmrle,« pojasnjuje Nina Mohorko.