Ni bilo trgovin vsakih nekaj kilometrov, odprtih od jutra do večera, 365 dni na leto. Vsakič znova so morali pridelati in shraniti seme, ga posejati, rastline negovati in jih ob primerni zrelosti pravi čas pobrati ter shraniti. Z gojenjem rastlin so se spoznali že kot otroci in se hrano naučili spoštovati ter ceniti. Pri mojem starem očetu doma so kupovali le sladkor in olje, vse drugo so pridelali sami.

Prepoceni in necenjeno 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Zdaj v trgovini dobimo vse, kar in kadar si zaželimo. Resnici na ljubo, marsikatero sadje in zelenjavo za (pre)nizko ceno. In kar je v življenju prelahko in poceni pridobljeno, je največkrat premalo spoštovano in cenjeno. Vzemimo na primer jabolka, ki se jih nekaterim niti ne ljubi obrati ali pobrati spod drevesa, češ zakaj bi jih prideloval doma, če jih v trgovini lahko dobim za slab evro ali še manj. To sicer pogosto slišim le pri mladih; starejši imajo do sadnega drevja, zelenjave in drugih dobrot, ki nam jih ponuja narava, še vedno občudovanja vreden spoštljiv odnos. Jabolka so, mimogrede, zadnjih nekaj let na vrhu seznama sadja in zelenjave z največ ostanki fitofarmacevtskih sredstev, zato je žalostno, če ne ironično, da pa po poljih leži na stotine zabojčkov jabolk in se nihče ne zmeni zanje.

Manj kemije, več zdravja!

Kdor želi nekaj dobrega narediti zase in najbližje, bi si ob hiši moral omisliti zelenjavni vrt in manjši sadovnjak. Gojenje sadja in vrtnin v domačem vrtu sicer zahteva nekaj znanja, a obenem prinese ogromno veselja in zadovoljstva. Predvsem pa dobro vpliva na zdravje. Veliko raziskav dokazuje, da sadje in zelenjava, pridelana brez kemije, v primerjavi s konvencionalno pridelano vsebujeta več vitaminov in mineralov, predvsem pa zdravju koristnih fenolnih spojin. Glavni razlog za to je pretirano »razvajanje« konvencionalno pridelanih rastlin s kemijo, zaradi česar jim ni treba proizvajati obrambnih molekul, med katerimi je za nas z zdravstvenega vidika še posebej zanimiv širok spekter fenolnih spojin oziroma polifenolov. Fenolne spojine rastlinam med drugim pripomorejo k zajezitvi širjenja okužb, nam pa, ko jih zaužijemo, pomagajo v boju s prostimi radikali, ki vsakodnevno nastajajo v telesu.

Lepo in poceni, a nezrelo in brez okusa 

Delo na vrtu in v sadovnjaku nas prijetno sprošča, rastline nam našo ljubezen vrnejo z zdravo rastjo in čudovitim pridelkom. Sadje z dreves domačega sadovnjaka lahko utrgamo v užitni zrelosti, ko sta prehranska vrednost plodov in okus najboljša. Sadje na policah trgovin je zaradi dolgih transportnih poti obrano prezgodaj, kar je še posebej problematično pri tako imenovanem neklimakteričnem sadju (jagode, maline, ribez, češnje), ki po tem, ko je obrano, ne sprošča plina zorenja etilena, zato po obiranju ne dozoreva več. Vendar pri sadju, ki po obiranju še dozoreva, sadeži, če so obrani prezeleni oziroma nezreli, nikoli ne razvijejo takega okusa in arome kot v primerni zrelosti, obrani z domačega vrta. Podobno velja za vsebnost vitaminov in mineralov. Predvsem za vitamin C je znano, da so izgube v prvih nekaj dneh po obiranju zelo velike, zato je pri jagodičevju in nekaterih vrstah zelenjave, ki so bogate s tem za nas nujno potrebnim vitaminom, še toliko pomembneje, da jih uživamo čim bolj sveže. Zrelo sadje je lahko prebavljivo, medtem ko nezrelo močno obremenjuje našo vranico in jetra, ohlaja telo in lahko povzroči drisko, pred čemer so nas opozarjale že naše modre babice.

Ne govori, stori!

Čeprav je razlogov za pridelovanje lastne hrane in koristnih učinkov za zdravje več kot dovolj, pa je eden največjih izzivov, kako zanjo navdušiti mlade. Sam sem imel srečo, da sem otroštvo preživel na kmetiji, tam me je babica že v mladih letih navdušila za delo z živalmi in rastlinami. Zdaj ima tako priložnost vse manj otrok, zato so toliko pomembnejše akcije in prizadevanja nekaterih vrtcev in šol, da se otroci zgodaj spoznajo in navdušijo nad pridelavo zdravega domačega sadja in zelenjave. Z delom na lastnem vrtičku jih lahko navdušite tudi sami, še posebej, če jih vključite dovolj zgodaj. To spoznavam tudi sam v okviru svojega dela v ekološkem zelenem resortu Garden Village na Bledu, tam si družine z majhnimi otroki na našem vrtu lahko naberejo vrtnin in sadežev, nad čimer so najbolj navdušeni majhni otroci. Utrganje sadeža z drevesa je zanje pa tudi za marsikaterega odraslega turista posebno doživetje. Pridelava lastne hrane povečuje tudi samooskrbo, o kateri se zadnje čase veliko govori, žal pa še vseeno premalo naredi.

Sadimo, sejmo, negujmo 

Prihodnost je odvisna od nas vseh in oblikujemo jo s svojim razmišljanjem in dejanji v sedanjosti. Vsak lahko kaj pridela in kakšno živilo kupi pri slovenskem kmetu ter s tem prispeva tudi k povečanju samopreskrbe. Sadimo, sejmo, negujmo in bodimo hvaležni za rodovitno zemljo, ki nam omogoča pridelavo zdrave domače hrane. Naložba se nam bo v prihodnosti vrnila z največjimi obrestmi: zdravjem.