Gre za navado ali odvisnost?

Kadilci bodo rekli, da s svojim življenjem počnejo, kar hočejo. Drži. In čeprav jim gredo cigarete resnično v slast (kot gre nekomu sladoled), ne morejo trditi, da ima kajenje pozitivne učinke. Odvisnost od tobaka in odtegnitveni sindrom sta opredeljena v Mednarodni klasifikaciji bolezni pod šifro F-17. Tako je odvisnost od tobaka opredeljena kot bolezen in se kaže kot nenehna želja, izguba nadzora, opustitev pomembnih rekreacijskih dejavnosti, odtegnitveni sindrom, izguba časa zaradi kajenja cigaret. Seveda ne moremo reči, da kajenje tako globoko poseže v osebnost kot odvisnost od trdih drog, vpliva pa vendarle.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Vse kar morate vedeti o uporabi glicerina za lepoto in zdravje

Ste že slišali za glicerin? Gre za vsestransko in naravno sestavino, ki ima številne koristi za lepoto in zdravje.

Kaj se zgodi, ko nenadoma nehamo kaditi? Pojavi se sindrom odtegnitve nikotina. V prvih 24 urah se pojavijo vsaj štirje od navedenih znakov: hrepenenje po nikotinu, jeza, razdražljivost, tesnoba, zaskrbljenost, slabša zbranost, nemir, nepotrpežljivost, nespečnost, utrujenost, manjša srčna frekvenca, povečan apetit in pridobivanje telesne teže. Hudo? Simptomi so najhujši v prvem tednu, po treh do štirih tednih pa postopoma ponehajo, zato se nikar ne prestrašite.

Za kadilce je značilno, da dobro poznajo nevarnosti in možne bolezni, pa tudi prednosti opustitve kajenja. Različne kemične snovi, ki so v obliki plinov ali drobnih delcev in so dovolj majhne, da pridejo do najglobljih delov pljuč, povzročajo vrsto obolenj. Najpogostejše bolezni, povezane s kajenjem, so bolezni srca in ožilja, rakave bolezni, bolezni dihal, rana na želodcu in dvanajsterniku, pa vse našteto marsikoga ne gane.

Kaj se dogaja med kajenjem tobaka?

Kot opozarja inž. mag. Silva Zemljen iz Lekarne Ljubljana v brošuri Kajenje tobaka, je kajenje tobaka aplikacija nikotina v obliki aerosola, ki nastaja pri tlenju. Poleg nikotina se z vsakim vdihom vnaša množica (okrog 4000) škodljivih produktov, ki nastajajo pri segrevanju in oksidaciji. Glavni tok dima prehaja pri vdihu v destilacijsko cono, kjer se plinaste snovi mešajo s spojinami, ki z nastajajočo vodo prehajajo v kondenzacijsko cono. Ohlajeni destilat prehaja v aerosol. Delno se nabira na koncu cigarete, večji del pa prehaja skupaj s plini v kadilčeva pljuča.

Kaj vsebuje tobačni dim?

Glavni dim vsebuje 0,3–3,3 bilijona delcev na mililiter, velikosti od 0,2 do 0,5 mikrona. Škodljive snovi v dimu so: karcinogene, kokarcinogene, dražljivci in strupi za migetalke dihalnih poti. Manj škodljive so: plinski kondenzat (katran), nikotin, ogljikov monoksid. Tu so še ostale sestavine: fenol, krezol, cianovodikova kislina, formaldehid, amonijak, dušikov oksid, acetaldehid, karbazol, katehol, nikelj, arzen, polonij … Ne ravno najbolj prijazne snovi.

V eni cigareti je 0,5–2 miligrama nikotina. Je alkaloid, sorazmerno močna baza, topljiva v lipidih, zlahka in hitro prehaja hematoencefalitično pregrado in doseže možganske celice. Absorbira se skozi pljuča, kožo in sluznico. Hitro učinkuje, deluje kot snov za zasvojenost prek acetilholinskih receptorjev. Razpolovna doba nikotina je dve uri, zato kadilci težko zdržijo brez cigarete več kot 1,5 ure.

V cigareti je tudi katran, natančneje v eni cigareti je 15–20 miligramov katrana. To pomeni: 10 cigaret na dan v desetih letih je 1 kilogram katrana. Ta povzroča raka, predvsem pljuč, ledvic in mehurja. Zanimivo pa je, da bi ga resnično dobri filtri lahko povsem odstranili, a to je drago.

Kaj pa plin – ogljikov monoksid? V tobačnem dimu ga je 3–5 odstotkov, količina narašča proti koncu cigarete, treba je dodati, da kadilec ogljikovega monoksida ne izdiha, ker takoj preide v kri in se veže na krvno barvilo hemoglobin 300-krat močneje kot kisik – posledica je pomanjkanje kisika v celicah.
In še beseda o prepričanjih, da je tobak zdrav in ne tako škodljiv, kot nas opozarjajo medicina in mnogi drugi. Če odmislimo izgovore za kajenje, se je treba zavedati, da večinoma govorimo o industrijsko narejenih cigaretah, kjer ni sledu o tobaku, kakršnega so kadili recimo Indijanci, ki so tobak sami sušili in zvijali. Danes so e-cigarete in industrijski zvitki prepolni rakotvornih sestavin in strupov, ki jih organski tobak ne vsebuje. A slednji (še vedno ne govorimo o zdravem tobaku) do običajnih smrtnikov ne pride. Ameriška krovna agencija za hrano in zdravila (FDA) je v zadnjih 55 letih res izdala dovoljenje za kar 600 rakotvornih kemikalij, ki torej povzročajo raka in se znajdejo v naših oblekah in na krožnikih. Amerika je sploh zelo svobodomiselna glede tega. A še vedno velja, da je bolje NE kaditi kot kaditi. 

Kaj pridobimo, če nehamo kaditi?
Čas po prenehanju:
- 20 minut: krvni tlak in srčni utrip se začneta zniževati, cirkulacija se izboljša,
- 8 ur: koncentracija nikotina in ogljikovega monoksida se zniža za polovico,
- 24 ur: izloči se ves nikotin, izboljšata se okus in voh,
- 48 ur: normalna koncentracija ogljikovega monoksida, spet se vzpostavi mukociliarno čiščenje, nevarnost za miokardni infarkt se zmanjša,
- 72 ur: lažje dihanje, bronhialni krč popusti,
- 2–12 tednov: izboljšanje cirkulacije,
- 3–9 mesecev: zmanjšata se kašelj in sopenje,
- 1 leto: nevarnost za miokardni infarkt se zmanjša za polovico,
- 15 let: nevarnost za možgansko kap se zmanjša na raven nekadilcev.