Taki prigrizki so izvrstni med daljšimi delovnimi procesi, predavanji in službenimi potmi. Prav tako nudijo izjemen nabor beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, polni so tudi raznovrstnih rudnin, mineralov in vitaminov. Ob nakupu preverite, ali so plodovi in sadje biološko pridelani, saj lahko le tako dobimo vse potrebne elemente.

Mandlji

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ne boste verjeli, za kaj vse je dobra!

Rdeča pesa je prava zakladnica vitaminov in mineralov. Vsak dan bi morali spiti svež sok rdeče pese in njenih še surovih gomoljev. Napitek pripravimo tako, da nastrgamo peso in sproti iztiskamo njen sok. Priporočljivo ga je spiti na tešče z nekaj vode.

Mandlje gojijo v toplem Sredozemlju. Pri nas jih jemo kot samostojen obrok, lahko pa jih vmešamo v razna peciva, smutije, mislije, sadne solate, namaze in še kaj. Zdravi so predvsem zato, ker vsebujejo veliko maščob in tako dajejo telesu veliko energije, prav tako ne redijo in celo znižujejo slabi holesterol. Pomagajo vzdrževati tudi telesno težo. Mandljevo olje pomaga odpraviti sončne pege in nepravilno pigmentacijo, z masažo lahko uredite neredno menstruacijo, zmanjšate glavobol, pomaga pa tudi pri celjenju ran.

Lešniki

Lešniki predstavljajo pomembno vlogo v naši prehrani, a jih še vedno premalo uporabljamo. Odlikujejo jih namreč številne dobre lastnosti, zaradi katerih jih je vredno vključiti v redne obroke. Lešniki so namreč eden od najbogatejših virov vitamina E, antioksidanta, ki je pomemben za zdravo srce in druge telesne mišice ter reproduktivne organe. Vsebujejo veliko folne kisline, prav tako vitamin B (B1, B2, B6 in B12), beljakovine in nenasičene maščobe. Okoli 70 odstotkov olja, ki je v lešnikih, telesu zagotavlja energijo in tudi pomembno linolensko kislino, ki jo potrebuje človeški organizem za normalno delovanje. Dnevno priporočen vnos je okoli 25 gramov, uporabite pa jih lahko tudi kot odličen dodatek k mislijem, sadnim solatam, pecivom …

Sušene marelice

Marelice pogosto domujejo na naših sadnih vrtovih in veljajo za priljubljeno sadje tako med otroci kot odraslimi. Pohvalijo se lahko kot sadež, ki ima največ provitamina A (karotin), vsebujejo pa tudi visoke vsebnosti vitaminov B1, B2 in C, številne minerale, od kalija, kalcija, fosforja do železa, in sadne kisline. Znane so, da pomagajo pri zaprtju, težavah s kožo in očmi, prav tako pri slabokrvnosti in rakavih obolenjih. Marelični sok je poln kalcija in železa, zato je še posebej priporočljiv za nosečnice in majhne otroke ter vse, ki so slabokrvni. Suhe marelice zaradi visoke vsebnosti kalijevega karbonata nujno potrebujejo ljudje s srčnimi težavami in tisti, ki trpijo zaradi aritmije. Prav tako izboljšujejo možganske funkcije, saj imajo veliko magnezija in fosforja. Z mareličnim čajem boste ublažili prebavne bolečine, če boste suhe namočili čez noč, pa boste z njimi odpravili zaprtje.

Oreh

Dobro je vedeti

Večina oreščkov in suhega sadja blagodejno vpliva na našo prebavo in počutje. Številne koristne snovi, ki jih vsebujejo, bi jih morale uvrstiti precej višje, kot so na trenutni prehrambni lestvici.

Oreh je sploh med starimi Slovani veljal kot sveto drevo, ki varuje pred nesrečo. Zaradi povzročanja težav z zgago in prebavnih težav smo mu v današnji prehrani pogosto začeli delati krivico, ob tem pa pozabili, da so surova jedrca odličen vir energije in esencialnih hranil. Uporaben je tudi v zdravilstvu, saj redno uživanje orehov pomaga pri znižanju maščob in holesterola v krvi ter zavira nastanek srčno-žilnih obolenj in deluje protivnetno. Orehi pomagajo tudi pri presnovi ter krepijo srce in pljuča, znani so tudi po sproščanju in pomirjanju, zaradi velike vsebnosti aminokisline triptofana, ki v telesu sprošča hormon ugodja serotonin. Zelene lupine orehov, ki jih prerežemo in namočimo v domače žganje, pa so odlično domače zdravilo za razdražen in boleč želodec. Sicer pa orehe čim večkrat uživajte surove, saj vsebujejo poleg koristnih maščob še okoli 15 odstotkov beljakovin in 13 odstotkov koristnih sladkorjev. Pomembna sestavina je tudi elaginska kislina, ki zmanjšuje možnost pojava rakavih obolenj.