V teh dneh smo zasledili povečano število klopov na travnatem področju okoli hiš. V slabi uri smo na prostoru za igro in počitek našteli več kot deset klopov, navkljub temu, da je bila površina povsem obdana s cipresami in sivkinim nasadom. Omenjenim rastlinam naj bi se namreč klopi izogibali, saj jim njihov aromatičen vonj ne godi. Čeprav smo klope sproti odstranjevali in bili pozorni, so se prisesali tudi na kožo. V preteklih letih klopov na te področju nismo zasledili, zato nas je zanimalo, kaj je krivo za povečan pojav zajedavcev.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Delovna akcija: Kako je delati in snemati hkrati?

Vas zanima, kako snemanje poteka v zakulisju?

Vprašanje smo naslovili na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kjer so nam pojasnili, kateri dejavniki lahko vplivajo na povečano populacijsko gostoto klopov.

Klope lahko najdemo tudi na domačem dvorišču tik ob hiši, kjer se z družino predajamo sončnim žarkom. ''Navaden klop je zelo agresiven,  živi pri tleh v podrasti, travi in grmovju vlažnih mešanih gozdov, v gozdnati podrasti, na robovih jas, na travnikih ob rekah in ob močvirjih. Pogosto so tudi ob gozdnih stezah, na zaraščenih, neobdelanih površinah, najdemo jih tudi na travnikih, v mestnih parkih in celo na domačem vrtu,'' pojasnjuje Tatjana Frelih iz NIJZ.

Sezonski pojav odvisen od vremenskih razmer in številčnosti gostiteljev
Kot pojasnjuje Frelihova, je za klope je značilno sezonsko pojavljanje z dvema vrhovoma v aprilu ali maju in kasneje v septembru in oktobru, le v mediteranskem območju je samo en vrh v zimskih mesecih.  V teh obdobjih se aktivirajo razvojne oblike klopa od larv, nimf do odraslega klopa.

Pojavljanje klopov in posredno tudi obolenj je odvisno od vremenskih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na biološko aktivnost klopa, in na številčnost populacije malih gozdnih sesalcev, ki so pomembni gostitelji klopa. Klop namreč potrebuje primerno okolje, kot so sesalci, ptiči in plazilci, ki so njegovi gostitelji v vseh razvojnih oblikah. Klop Ixodes ricinus ima več kot 100 različnih gostiteljev. Najpomembnejša sta gozdna voluharica in rumenogrla gozdna miš.

''Sama dejavnost klopov je direktno odvisna od temperature in vlage v okolju. Klopi postanejo dejavni spomladi, ko se temperatura prsti dvigne na okoli 7ºC, to je praviloma v marcu ali aprilu. Vztrajno naraščanje povprečnih temperatur in povišana količina padavin pomeni večjo vlažnost zraka, kar izboljša življenjske pogoje za klope,'' pove Frelihova in nadaljuje, da ne vedo, kateri izmed naštetih in opisanih dejavnikov najbolj vpliva na povečano populacijsko gostoto klopov. ''Vemo pa, da je letos v naravi veliko malih glodavcev, kot je gozdna voluharica in rumenogrla gozdna miš, ki sta klopovi najpomembnejši gostiteljici.''

Preberite si še: Pozor: Poglejte, kaj se zgodi, če klopa namažemo z oljem!