V življenju vsake toliko pridejo daljša obdobja stresa. Vse se nenadoma zgrne na nas ali pa si nehote naložimo več, kot lahko nosimo. Čeprav se mučimo in smo izčrpani, si prigovarjamo, da gre zgolj za to in nič več in da bomo zmogli, če samo še malo stisnemo zobe. Je pač bolj naporno obdobje, nič drugega. A ni nujno, da je tako preprosto. Morda se nam res zdi, da smo še daleč od izgorelosti, a naša telesa nas na nevarnost, v katero vodi naša preobremenjenost, opozarjajo že veliko prej. Samo prisluhniti jim moramo znati in razbrati znake, ki sporočajo, da bomo počasi pregoreli.

Luknje v spominu

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Pretiran stres povzroča tvorjenje stresnega hormona kortizola, kar pa lahko resno oslabi vaše sposobnosti pomnjenja. Tako se nenadoma lahko zgodi, da si nikakor ne morete zapomniti imen pomembnih ljudi ali kje ste pustili svoj telefon. Če k vsemu stresu dodate še posledične težave s spanjem ali nespečnost, so luknje v spominu lahko še globlje in pogostejše. Ravno med spanjem se namreč naši spomini obnavljajo in shranjujejo v dolgoročni spomin. Vse, kar se torej naučite čez dan, se med spanjem shrani za poznejšo rabo. Če pa telesu ne zagotovite dovolj spanja in se v posteljo odpravite s povišano ravnjo kortizola, se omenjeni proces shranjevanja spominov prekine oziroma popači.

Dolgotrajno celjenje

Načelno vsak zase ve, kako dolgo njegovo telo potrebuje za to, da se zacelijo manjše rane, kot so ureznine, praske, žulji in odrgnine. Kadar pa ste pod hudim stresom in je vaše telo že na robu izgorelosti, pričakujte, da se bodo te manjše rane celile dlje. Telo v normalnem stanju vse rane obravnava tako, da poskrbi za boj proti morebitnim bakterijami, ki lahko okužijo rano in otežijo celjenje. Telo pod stresom pa ima višjo raven kemikalije, ki se ji reče glukokortikoid in ki zavira imunski sistem, zaradi česar se celjenje ran upočasni. Zato se večkrat zgodi, da se v stresnih obdobjih pogosteje rahlo poškodujete. Ker se telo na poškodbe ne odziva enako učinkovito kot navadno, je opaznih in razvitih veliko več manjših poškodb, kot bi jih sicer sploh zaznali.

Nenavadni menstrualni cikel

Verjetno ni nobena skrivnost, da stres močno vpliva na ženski menstrualni cikel. Bodisi ga skrajša, podaljša ali pa kar preskoči. To je zato, ker hipotalamus, ki uravnava vse procese v našem telesu, zazna, da naše telo ni v najboljšem stanju, zato zadrži nastanek jajčeca in tako upočasni tudi menstrualni cikel. Najnovejše raziskave pa so pokazale, da ima stres močan vpliv tudi na moč menstrualnih krčev in predmenstrualnega sindroma. Ženske pod stresom so namreč v raziskavi Ameriškega nacionalnega zdravstvenega inštituta poročale o veliko bolj nevzdržnem čustvenem nihanju in depresiji pred začetkom menstruacije kot takrat, kadar je bil stres manjši.