Pri čiščenju prostorov, kjer bi se lahko zadrževali glodavci, uporabite mokro krpo (da se ne dviga prah), zaščitno masko in rokavice ter klorovo ali alkoholno dezinfekcijsko sredstvo.
foto: revija Zarja
Pojav mišje mrzlice v Sloveniji ni presenetljiv, v obliki posameznih primerov se pojavlja vsako leto, problematični pa so ciklični izbruhi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) pojasnjujejo, da so porast mišje mrzlice zabeležili leta 2008, ko je v celem letu zbolelo 45 oseb, ter leta 2012, ko je zbolelo 185 oseb. ''Število primerov je v letošnjem letu že preseglo 10 letno povprečje (2006 - 2016), primerov je tudi več kot smo jih registrirali leta 2008, ko smo imeli porast mišje mrzlice, verjetno pa število primerov ne bo tolikšno, kot je bilo leta 2012, ko smo imeli pravo 'mišje leto' in v celem letu kar 185 primerov obolenja HMRS. Letošnja sezona mišje mrzlice bo verjetno nekje vmes, med tisto leta 2008 in tisto leta 2012,'' nam povedo na NIJZ in dodajajo, da na populacijo glodavcev v naravnem okolju ne moremo učinkovito in varno vplivati, saj za to poskrbi narava sama.
Kakšno je trenutno stanje v Sloveniji?
V letu 2017 so do 8.6. 2017 z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo prijavili 39 primerov mišje mrzlice, in sicer 13 z območja Maribora, 9 z območja Novega mesta, 9 z območja Ljubljane, 2 z območja Nove Gorice ter po 1 primer z območja Celja, Kopra, Kranja in Raven. ''Tako je trenutno največja obolevnost na območju zdravstvene regije Novo Mesto (6,4 primerov/100 000) in na območju Maribora (4,0 primerov/100 000 prebivalcev), najnižja pa na območju Celja (0,3 primer/100 000 prebivalcev) in Kranja (0,5 primera/100 000 prebivalcev).''
V prvi fazi, ki traja nekaj dni, je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu.
foto: Profimedia
Kako se lahko okužimo? Kdo je izpostavljen tveganju?
Naj poudarimo, okužba se ne prenaša iz človeka na človeka. Najbolj pogosta je informacija, da se lahko okužimo pri čiščenju ali pospravljanju prostorov (kleti, podstrešja), ki so bili dolgo zaprti in nenaseljeni. Toda, kako? ''Z vdihavanjem prašnih delcev, v katerih so iztrebki okuženih miši, lahko pa tudi z umazanimi rokami, ki so onesnažene s prahom, v katerem so bili mišji iztrebki ter z okuženo hrano ali vodo.'' Slednje je seveda mogoče tudi pri opravilih na drugih področjih in ne le pri pospravljanju kleti, zato previdnost ni odveč.
''Tveganje za okužbo je zato največje pri ljudeh, ki pri svojem delu pogosto prihajajo v stik z majhnimi glodavci in njihovimi iztrebki, bodisi poklicno (gozdni delavci, lovci, kmetje), ali priložnostno pri rekreaciji ali priložnostih opravilih,'' opozarjajo na NIJZ.
Kako pa poteka zdravljenje?
''Zdravljenje je simptomatično. Pri zdravljenju moramo predvsem uravnavati elektrolite in telesno tekočino. V težjih primerih bolnika priključimo na umetne ledvice,'' še povedo na NIJZ.
Simptomi: očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju.
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
PrijavaŠe nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
