1. Brez dodanega sladkorja
Ta vabljiva oznaka pomeni, da izdelek ne vsebuje nobenega sladila, kajne? Narobe. Pomeni samo, da ni dodanega nobenega naravnega sladkorja – torej tistega, pridelanega iz sladkornega trsa ali sladkorne pese (sukroza). Izdelek lahko vseeno vsebuje eno ali več sladil, predvsem visokofruktozni koruzni sirup (slajši in cenejši od »pravega« sladkorja) ali nadomestke sladkorja, kot tudi druge dodatke. Ne pozabite zato prebrati sestavin izdelka in med njimi poiščite sladkor oziroma nadomestke sladkorja, saj se uporabljajo tudi v še tako nepričakovanih izdelkih.
2. Manj mastno
Ko je mleko ali mlečni izdelek označen kot manj masten, je natančno takšen. Toda maščobe dajo hrani okus – da bi bil izdelek zato sploh okusen, je običajno poln sladkorja in po možnosti drugih dodatkov, ki so potrebni za zgostitev in stabilizacijo. Še posebno bodite previdni pri manj mastnih sadnih jogurtih, ki zvenijo kot popoln prigrizek ali sladica, dejansko pa imajo toliko dodanega sladkorja, škroba, stabilizatorjev ali arom, da je bolj zdravo pojesti polnomasten jogurt z dodanim svežim sadjem.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

3. Samo 99 kalorij
Ta je pa gotovo najboljša! Ni res. Niso vse kalorije enake, in da bi ohranili zdravje, si morate vedno prizadevati, da jih dobite iz najbolj zdravega vira. Ko smo že pri tem, pazite – izdelki z malo kalorijami so običajno polni nepotrebnih dodatnih sestavin. Žitne ploščice so ene največjih krivcev, saj vabijo z obljubo malo kalorij in čudežno besedo »polnozrnat«, katere namen je prepričati kupca, da ploščica koristi zdravju. Kar poglejte visoko vsebnost sladil (katere koli vrste), maščob, umetnih arom, aditivov in konzervansov – če potrebujete več kot le nekaj sekund, da preberete seznam sestavin, se takšnega izdelka na daleč izogibajte.
4. Ekološka pridelava
Izdelki z oznako eko(loško) ali bio(loško) niso nujno stoodstotno ekološko pridelani ali brez dodanih kemikalij – lahko vsebujejo mešanico ekoloških in neekoloških sestavin. Torej, če je to za vas pomembno, preverite seznam ekoloških sestavin. Pri nakupovanju sadja in zelenjave upoštevajte, kako sveža je in kako dolgo pot je prepotovala, ter se na podlagi tega odločite, ali je bolje kupiti neekološki izdelek lokalne pridelave ali ekološkega, ki je opravil več sto kilometrov dolgo pot z letalom, preden je prispel na vašo mizo.

5. Govedina iz pašne reje
Najbolj zdrava govedina je meso živali iz ekološke pašne reje, toda da bi meso vsebovalo veliko esencialnih maščobnih kislin, predvsem omega-3, in malo nasičenih maščob, mora biti govedo hranjeno s travo do zakola. Pogosto pa se dogaja, da govedo krmijo s travo samo nekaj mesecev in rejo končajo z žiti, kar znatno zmanjša raven esencialnih maščobnih kislin ter dvigne raven nasičenih maščob. Da bi zagotovo vedeli, da je govedina in drugo meso iz pašne reje resnično najboljše za vaše zdravje, poiščite zanesljivega lokalnega rejca/mesarja oziroma posezite po mesnih izdelkih z ekološkim certifikatom. Sicer se vam utegne zgoditi, da boste plačali ceno mesa iz pašne reje za meso živali, hranjenih z žiti. Sicer pa naj bo poleg zmernih količin pustega mesa poudarek raje na minimalno predelanih rastlinskih beljakovinah, na primer fižolu, kar je tudi do okolja prijaznejši način.
6. MSG
Mononatrijev glutaminat – MSG je naravno prisotna kemikalija, ki jo je na začetku 20. stoletja odkril japonski profesor kemije Kikunae Ikeda kot sestavino morske trave in številnih drugih živil, na primer parmezana, paradižnika in gob. Ustvari tako imenovani okus umami, ki zelo osreči brbončice. In kaj je pri tem narobe? Preprosto: dodaja se predelanim prehranskim izdelkom, ki bi jih morali uživati zmerno, na primer čipsu, in nas spodbuja, da jih jemo več. Ker je MSG ponekod prišel na slab glas, se skriva za številnimi drugimi poimenovanji, na primer avtolizirani izvleček kvasa, kalcijev kazeinat, in za imeni, ki vsebujejo »glut«, kot na primer monokalijev glutamat, glutamična kislina …

Preprosto, toda učinkovito pravilo!
Na oznakah vedno iščite sestavine, ki so minimalno predelane, so v celem ali čim bolj naravnem stanju, in pustite močno predelane izdelke na trgovinskih policah.
 
Vir: knjiga 200 nasvetov za zdravo prehrano in boljše počutje, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga