Slabokrvnost je lahko vzrok utrujenosti

Že če na eno od vprašanj odgovorite pritrdilno, je treba pomisliti tudi na slabokrvnost, ki jo, če niste ravno izbirčni, lahko popolnoma pozdravite že s skrbno izbrano prehrano.

Procesi v telesu pri slabokrvnosti

Rdeče krvničke prenašajo s pomočjo svojega sestavnega dela, hemoglobina, kisik iz pljuč v vse dele telesa. Pri anemiji je prisotnih bodisi premalo rdečih krvničk oziroma eritrocitov, kakor je zapisano na krvnem izvidu, bodisi premalo rdečega krvnega barvila, hemoglobina, zato transport kisika slabo deluje. Za takšno stanje so odgovorni različni vzroki. Pri najpogostejši anemiji telo ne tvori manj, ampak manjše rdeče krvničke, ki ne vsebujejo zadosti železa.

Pri nenadni izgubi krvi, na primer pri nesreči ali porodu, mora telo nadomestiti izgubo tekočine, in sicer z odvzemom vode iz preostalega tkiva. To razredči kri, ki zato vsebuje premalo rdečih krvničk. Če se izgubljena kri ne nadomesti, lahko nastopijo srčni infarkt, kap ali celo smrt. In še, kadar manjkajo hranilne snovi, ki so potrebne za nastajanje krvi, predvsem folna kislina in vitamin B12, se proizvaja premalo rdečih krvničk, te pa se zato povečajo.

Najpogostejša je anemija zaradi pomanjkanja železa, zanjo trpi kar vsaka deseta oseba, mnogo več žensk kot moških. Ta pogosto nastane ob kroničnih izgubah krvi: ob močnih in dolgotrajnih menstruacijah, pogostih krvavitvah iz nosu, notranjih krvavitvah pri razjedah ali polipih v prebavnem traktu ali v maternici. Tudi nekatera zdravila imajo lahko za posledico notranje krvavitve, na primer zdravila proti revmatizmu, zvišanemu krvnemu tlaku, raku, spolni hormoni in kortizon.

Ne spreglejte

FOTO: Tekmovalci na popolni preobrazbi

Najbolj vzhičena je bila Teja, ki se je pred objektivom počutila kot prava zvezda. Kdo pa je vas najbolj navdušil?

Anemija pri pomanjkanju folne kisline

Anemija zaradi premalo folne kisline je med najpogostejšimi znaki pomanjkanja v industrijskih deželah, a zadnja leta postaja redkejša, in sicer zaradi umetnega dodajanja folne kisline v živila. Folna kislina spada v skupino vitaminov B in deluje skupaj z vitaminom B12 pri nastajanju krvi. Premalo je imajo predvsem alkoholiki, vegani, ženske, ki vrsto let jemljejo kontracepcijske tablete, ljudje, ki pogosto jemljejo antibiotike, nosečnice. Predvsem pred zanositvijo in v prvih mesecih nosečnosti jo je treba redno jemati, da bi preprečili poškodbe nevralne cevi pri novorojenčku.

Kdo je ogrožen?

Premalo železa običajno zaužijejo telesno močno obremenjeni ljudje, denimo vrhunski športniki, otroci in mladostniki v obdobju rasti, nosečnice in dojenčki med tretjim in šestim mesecem starosti. Anemije zaradi kroničnih bolezni pa pogosto nastopijo po okužbah, vnetjih, raku ali aidsu. Slabokrvnost se najhitreje ugotovi s krvnimi preiskavami, v katerih se zazna pomanjkanje železa, ter preiskavami srčnega utripa in delovanja pljuč.

Se slabokrvnosti lahko izognemo?

Seveda. Številne oblike slabokrvnosti je moč preprečiti z zdravo, uravnoteženo prehrano in prav tako jo lahko v nekaj mesecih pozdravimo. Železo v največjih količinah vsebujejo meso in ribe, predvsem slaniki, temno meso, denimo govedina in piščančja bedrca, drugi viri železa pa so še žita, stročnice, oreščki, proso, sezam in zelena listnata zelenjava. Vitamin C podpira absorpcijo železa, zato je z železom oziroma z zrezkom vedno dobro posrkati še kakšno limono ali popiti pomarančni sok. Po drugi strani pa kava, čaj, mleko in preparati vitamina E ovirajo absorpcijo železa v črevesju. Še posebej naj bi o prehranskih dodatkih železa razmislili vegetarijanci, saj telo železa iz rastlinske hrane ne more tako dobro absorbirati kot iz živalskih virov.

Folna kislina je v mesu in drobovini, zeleni listnati zelenjavi, kot so endivija, ohrovt, špinača; v surovem sadju, špargljih, polnozrnatem kruhu, rdeči pesi, soji, stročnicah in kvasu. Vitamin se s kuhanjem in z dolgim skladiščenjem hitro uniči, zato je pomembno jesti čim več sveže, surove zelenjave in sadja. Vitamin B12 je v mesu, ribah, mleku, rumenjaku in siru. Od rastlinskih živil ga vsebuje le fermentirana zelenjava, kot je na primer kislo zelje.

Smernice za prehrano zoper slabokrvnost

- Vsak dan pojejte nekaj mandljev, indijskih oreščkov, pinjol in lešnikov.

- Hrano izdatno začinite s timijanom in drobnjakom.
- Veliko železa vsebujejo svinjska in goveja jetra ter govedina. Naj bodo večkrat na vašem krožniku.
- Začnite uživati pšenične kalčke. Lahko jih kupite v trgovinah ali pa jih začnete kaliti kar sami.
- V prehrano vključite sezam, ki poleg železa vsebuje velike količine kalcija. Sezam lahko zaužijete, če ga posujete po solati, dodajate pa ga lahko tudi juham, omakam in testeninam. Dober vir železa so bučna, sončnična in lanena semena.
- Uživajte veliko stročnic, predvsem fižola, leče in čičerke.
- Jejte tofu ter izdelke iz soje in sojine moke, vendar poskrbite, da so toplotno obdelani.
- Kakovosten vir železa je temno zelena listnata zelenjava.
- Železo in baker vsebuje kakovostna temna čokolada z velikim deležem kakava, vendar z njo ne gre pretiravati že zaradi visoke kalorične vrednosti.

Prehranski dodatki

Pomagate si lahko tudi z železovimi preparati v obliki tablet ali sirupa, za več informacij povprašajte farmacevta.
Priporočljivo je jemati tablete z vitaminom B12, saj ta vitamin prispeva k tvorbi eritrocitov.
Začnite uživati alge, še posebno spirulino in klorelo, saj vsebujeta velike količine železa, ki se zaradi njune sestave zlahka vsrka v kri.

Krepčilni čaj

Pripravite si čaj iz koprive, navadne plahtice, lakote in gladišnika, ki jih zmešajte v enakih delih. Eno do dve žlici mešanice poparite s četrt litra vrele vode in po 10 minutah precedite. Pijte tudi čaj iz kolmeža, ki ga čez noč namakajte v hladni vodi, nato pa ga segrejte in precedite. Popijte do šest požirkov na dan. Poskusite lahko s čajem iz mešanice preslice, jesenske rese, islandskega lišaja, mrtve koprive, ptičje dresni, žitnega zebrata in materine dušice. Pijte ga od tri do štiri tedne, vsak dan po trikrat.