Domorodni navadni dežen ni nevaren in prav nič škodljiv, druga zgodba pa nastopi ob stiku s tujerodnim orjaškim deženom, ki se je razširil tudi na naših tleh. Orjaški dežen namreč raste na lokacijah po vsej Sloveniji, največ ga je moč zaslediti v Ljubljani in njeni okolici. Z vrtov se širi zlasti vzdolž cest, železnic, gozdnih robov, pa tudi vzdolž vodotokov ter na ekstenzivne travnike in polja. Cveti ravno v teh dneh, sicer pa od junija do septembra.

Kaj se zgodi ob stiku z rastlino?

Če se boste rastline samo dotaknili, vam slednje ne bo povzročilo nobene nevšečnosti. Težave pa nastopijo, če pridete v stik z njenim sokom. Slednje se lahko zgodi, ko se denimo pretrga steblo ali v primeru, da zmečkate liste. Huda reakcija se pokaže, če je koža potna in izpostavljena soncu. A še to ne takoj po stiku s sokom, reakcija se namreč pojavi šele čez dan ali dva, sprva v obliki srbečice, ki preide v rdečino in oteklino, zatem lahko sledi nastanek bolečih mehurjev.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

S poceni domačo metodo do bolj gladke kože na vratu

Staranje kože je vidno zlasti na predelu vratu, zato je zelo pomembno, da ne pozabljate na nego. Za manj ohlapno kožo lahko skrbite z rednimi pilingi.

Ločite strupeni dežen od domorodne rastline

Čeprav je orjaški dežen na naših tleh redka rastlina, je prav, da jo znamo prepoznati oz. jo ločiti od povsem nenevarnega domačega dežena.

Razliko boste opazili že na samih listih: pri orjaškem deženu so slednji drobno nazobčani, medtem ko pri navadnem deženu listni rob ni zelo nazobčan. Pozori bodite tudi na drobne škrlatne pike, ki so razporejene po steblu – le te se nahajajo zgolj na orjaškem deženu, steblo navadnega dežena jih nima, lahko pa je celotna površina stebla obarvana rdečkasto.

Če opazite orjaški dežen, o tem obvestite strokovnjake prek spletne strani tujerodne-vrste.info.