Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je Nizozemec Antoni van Leeuwenhoek že v 17. stoletju z navadnim mikroskopom opazoval gibanje spermijev v semenski tekočini in postavil tezo, da se gibljejo podobno kot jegulje.

Z univerze v Bristolu pa sporočajo, da gre zgolj za optično iluzijo. Britanski strokovnjaki trdijo, da spermij za gibanje po tekočini uporablja le eno stran repa. Da ne bi plavali v krogu, se podobno kot vidre vrtijo, da ohranijo smer.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

S poceni domačo metodo do bolj gladke kože na vratu

Staranje kože je vidno zlasti na predelu vratu, zato je zelo pomembno, da ne pozabljate na nego. Za manj ohlapno kožo lahko skrbite z rednimi pilingi.

Klasični mikroskop daje vtis, da se repki semenčic premikajo simetrično z ene na drugo stran, je zapisal vodja študije Hermes Gadelha, strokovnjak za področje plodnostne matematike. "Spermiji so se prilagodili in svoje enosmerno plavalno gibanje izenačili tako, da se v vodi vrtijo. Gibanje je podobno delovanju odpirača za vinsko steklenico, torej podobno kot pri vidrah," pravi Gadelha.

Ta dodaja, da so spermiji rešili eno od matematičnih ugank v mikroskopskem merilu. Simetrijo so ustvarili iz asimetrije.

Študija pa ima tudi uporabno funkcijo. Strokovnjaki trdijo, da bo v bodoče na osnovi gibanja repkov moč prepoznati zdrave in nezdrave spermije.