Na pomen oživljanja tudi letos z akcijo Slovenija oživlja opozarjajo Zveza študentov medicine Slovenije s Slovenskim reanimacijskim svetom in Rdečim križem Slovenije.

Zastoj srca, ki se zgodi izven bolnišničnega okolja, je najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. Preživi le vsak deseti bolnik, ki doživi srčni zastoj. Če bi očividci srčnega zastoja nemudoma začeli temeljne postopke oživljanja še pred prihodom reševalcev, bi lahko rešili od dva do štirikrat več življenj, kot če temeljnih postopkov oživljanja očividec ne izvaja. Že v treh do petih minutah po srčnem zastoju namreč začnejo odmirati možganske celice, čas do prihoda reševalcev na kraj dogodka pa je običajno mnogo daljši.

Zelo pogosto priče srčnega zastoja ne ukrepajo, saj se bojijo, da bodo v neznani situaciji ukrepali nepravilno in stanje poslabšali. V takih trenutkih je lahko v veliko pomoč pesem najljubšega izvajalca, ki bi ljudem dala pravi ritem izvajanja stiskov prsnega koša, hkrati pa bi predstavljala znano oporo v izjemno stresni situaciji.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Zato je v letošnjem letu Evropski reanimacijski svet izbral moto Moja pesem lahko reši življenje, k sodelovanju pa so povabili tudi slovenske glasbenike. Mnogo znanih slovenskih pesmi ima namreč pravi ritem, torej od 100 do 120 udarcev na minuto, ki je potreben za pravilno izvedbo oživljanja v primeru srčnega zastoja.

Opažajo pa, da se v času epidemije vedno manj ljudi odloči pristopiti in pomagati v primeru srčnega zastoja, kar je vidno v padcu števila preživelih po srčnem zastoju.

Zaradi epidemiološke situacije letos temeljnih postopkov oživljanja ne bodo prikazovali v živo, ampak bodo aktivnosti virtualne.