Vsak od nas živi svoje življenje po pravilih nekega sistema prepričanj o življenju in svetu, ki smo ga pobrali nekje v otroštvu. Vcepila nam ga je družba. In ta prepričanja nas vodijo skozi življenje, usmerjajo naša dejanja in odločitve, navsezadnje pa tudi naš odnos do lastne življenjske poti. Kako dojemamo življenje, je v veliki meri odvisno od nekih nenapisanih resnic, ki smo jih ponotranjili in ki zaradi tega o njih redko dvomimo. Pa bi morali. Morali bi odpreti oči in spoznati, da so vse resnice, s katerimi nas združba tolaži zaradi nezadovoljstva z lastnimi življenji, pravzaprav laži. Laži, ki jim slepo verjamemo, kot da bi bile zakon narave. Ne, ni res, da je življenje boj, da je denar najvišji cilj našega obstoja, in ni res, da nam čas polzi iz rok. Vse to so laži.

Laž: Za dosego ciljev se je treba boriti.

Kadar si v življenju zastavimo določene cilje, se vedno pripravimo na to, da se bo zanje treba trdo boriti, garati in se marsičemu odpovedati. Življenje je namreč borba in nič preprosto ne pade z neba. Če hočeš kaj doseči, moraš v to vložiti svoj čas, znoj, solze, živce, včasih celo kri. A tako pač je. Ciljev se drugače ne da doseči. Ljudem, ki si svojega niso trdo prigarali, preprosto ne zaupamo. Ne verjamemo jim. Seveda to naše prepričanje ni povsem neresnično, a prav tako ni res, da je to edini način, kako v življenju kaj doseči. Pogosto pretiran trud, trošenje energije, živcev, časa in posledično ogromno žrtev zahteva naš pristop. Obsedeno se zaženemo v to, da moramo cilje čim prej doseči, navadno kar vse hkrati, zaradi česar se nobenemu zares ne posvetimo, zato pa brezsmiselno trošimo čas, energijo in živce, na koncu pa celo pregorimo. Veliko bolj smiselno in manj stresno je umirjeno in sproščeno osredotočenje na en sam cilj naenkrat, postopno in vztrajno napredovanje, ki vsekakor ne bo zahtevalo tolikšnega napora in borbe pri uresničevanju vizij.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

S poceni domačo metodo do bolj gladke kože na vratu

Staranje kože je vidno zlasti na predelu vratu, zato je zelo pomembno, da ne pozabljate na nego. Za manj ohlapno kožo lahko skrbite z rednimi pilingi.

Laž: Življenje je tekma.

Zakaj ona lahko, jaz pa ne? Zakaj ima ona že stanovanje, službo, partnerja in otroka, jaz pa ne? Zakaj pri teh letih še nisem ustaljena? Zakaj še ne na svojem? Zakaj ne služim toliko kot moja prijateljica? Vse to je posledica tekmovanja s svetom, za katerega smo prepričani, da je osnovna dinamika naših življenj. Da je naše življenje tekma z vsemi ostalimi in da moramo biti v njej najboljši. Da moramo v življenju do določene prelomnice marsikaj doseči. A v resnici ni tako. V resnici ima vsako življenje svoj tempo in najsrečnejši smo, ko ga odkrijemo, sprejmemo in po njem živimo. Vse v naših življenjih ima svoj prostor in čas, predvsem pa nam je življenje dano zato, da ga živimo po svoji volji, ne tako, kot nas prepriča svet.

Laž: Napake nas opredeljujejo.

Ker smo nagnjeni k temu, da se navzven radi pokažemo v najlepši luči, imamo navadno veliko težav pri priznavanju lastnih napak. Prepričani smo namreč, da so napake tisti najbolj grozni madeži, ki nas bodo za vedno okužili in označili za človeka napak. Vse naše svetle odločitve in lastnosti nimajo v naših glavah takšne teže kot ena sama napaka. Nič bolj ne skazi naše samopodobe. Pri tem pa vseskozi pozabljamo, da se je motiti povsem človeško, kar pomeni, da pravo stopnjo človečnosti pogosto dosežemo ravno s pomočjo napak. Iz njih se učimo. So najdragocenejša šola in vir življenjske modrosti. Zaradi napak nismo zgube, ampak kvečjemu modrejši ljudje.

Laž: Čas je realna kategorija.

Bolj kot kadar koli je naše življenje danes ena sama tekma s časom. Ves čas hitimo, lovimo roke, preverjamo uro, efektivno razporejamo čas, sestavljamo urnike …, kot da se bojimo, da nam bo čas ušel, da ga bomo izgubili. Tudi v življenju je tako, hitimo v razmerjih, hitimo z izkušnjami, hitimo z otroki …, ker bo sicer pozneje prepozno. Pa bo zares? Pravijo, da nikoli ni zares prepozno, in če bi upoštevali še Alberta Einsteina, bi vedeli, da čas, kot ga razumemo mi, zares ne obstaja. Sekunde, minute, ure, dnevi, tedni in leta so človeški izum, ki nam pomaga nadzirati čas. A bi bilo veliko preprosteje in zadovoljivo, če bi se času prepustili. Takrat ko stvari naravno pridejo na vrsto, bi pač prišle. Čas nam ne bo nikamor ušel. Tudi ko nas več ne, bo čas še vedno obstajal. Nam pa bo mogoče žal, da smo življenje prehiteli.

Laž: Denar je realna kategorija.

Ste kdaj pomislili, kako smešna je pravzaprav sama ideja denarja? Kos papirja, ki ima nepredstavljivo vrednost in ki je, kot pravi pregovor, sveta vladar. Prepričani smo, da smo brez denarja nebogljeni, da brez njega ne moremo nič. Ne moremo normalno živeti, ne moremo biti srečni, ne moremo kakovostno preživljati prostega časa, se družiti s prijatelji, celo imeti otrok ali partnerja, ker vse to zahteva določeno vsoto denarja. Seveda je denar do neke mere pomemben, nikakor pa ni toliko vreden in pomemben, da bi zaradi njega v življenju morali iti prek trupel (dobesedno in preneseno). Denar naj bo v naši službi, ne mi v njegovi, mi moramo obvladovati njega, ne on nas. Navsezadnje je denar tako kot čas človeški izum. Nič zares realnega.

Laž: Drugim gre bolje od nas.

Trava je na drugi strani vedno bolj zelena, verjamemo. Ker ljudje tako radi tekmujemo, smo seveda ves čas prepričani, da imajo drugi vse, da so srečnejši in uspešnejši. A pri tem ne upoštevamo dejstva, da ljudje zaradi tekmovalnosti in strahu pred priznavanjem napak navadno sebe ne predstavljajo v vsej celoti. Ne vidimo vseh plasti njihove osebnosti, ne vemo, kakšno je bilo njihovo otroštvo, kakšne so njihove osebne in družinske stiske, zato smo tako z lahkoto ljubosumni. A dejstvo je, da nikomur ne gre nič bolje od nas, ljudje se samo ponašajo s stvarmi, v katerih so trenutno najuspešnejši, kar pa nikakor ne pomeni, da živijo življenje, ki bi ga bilo vredno zamenjati za vaše.

Laž: Vse ima svoje meje.

Seveda je včasih dobro, da imajo stvari svoje meje in da se jih naučimo spoštovati, a kadar gre za doseganje osebnih ciljev, se ne smemo omejevati. Čeprav se nekatere stvari v nekem trenutku zdijo nedosegljive, vendarle to ne pomeni, da nikoli ne bodo. Pri doseganju sanj ni meja. Samo pomislite, kolikokrat v življenju ste že doživeli kaj, za kar ste bili prepričani, da je nemogoče, da bi se zgodilo. Življenje je precej nepredvidljivo in ves čas nas preseneča z novimi ljudmi, priložnostmi in potmi, ki nam lahko pomagajo doseči tudi najbolj nepredstavljivo. Nikoli ne smemo obupati in pustiti, da nas laži, zakrinkane v resnico, prepričajo, da moramo živeti drugače, kot si želimo. Ni treba verjeti, da sta svet in življenje kruta in da drugačna različica ne obstaja.