Vitamini, minerali in drugi elementi, ki jih naše telo potrebuje za pravilno delovanje, so pomemben del živil na naših krožnikih in njihovo pomanjkanje lahko vodi v resne zdravstvene težave. Cena, ki jo plačate za to, da se lahko stlačite v številko manjše kavbojke, je včasih zato res previsoka.

Vitko, a nezdravo telo

O hujšanju in mikrohranilih je bila v Ameriki opravljena obsežna raziskava, ki je pokazala, da priljubljene diete, kot so dieta South Beach, Atkinsonova dieta in dieta Dash, telesu ponudijo premajhne količine hranil. Pomanjkanje je bilo izrazito opazno predvsem pri vitaminih B7, D in E, jodu, kromu in molibdenu. Do podobnih izsledkov so prišle tudi druge raziskave. Kot kaže, do pomanjkanja pride zato, ker iz prehrane izločimo živila, ki so bogata s temi snovmi, ali pa zato, ker je teh živil zaradi manjših porcij zdaj na krožniku premalo. Obenem je ista raziskava razkrila, da tudi tisti, ki jedo zelo raznovrstno in zdravo hrano, le v redkih primerih zaužijejo idealne količine hranil. Samo predstavljamo si torej lahko, kaj se v telesu začne dogajati, če z že tako nepopolnega jedilnika po navodilih diete, ki je trenutno v modi, črtamo številna živila in pri tem vztrajamo dneve, tedne, mesece ali celo leta.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Dolg seznam znakov

Znaki pomanjkanja ustreznih hranil so predvsem utrujenost, večja dovzetnost za okužbe, bolečine v mišicah in sklepih, težave s kožo in seveda slabokrvnost. Celoten seznam je zelo dolg, zato se ob težavah, ki jim ne najdete vzroka, odpravite do zdravnika na pregled krvi.

Previdno s prehranskimi dodatki

Tako pri dietah kot pri nekaterih drugih stanjih (nosečnost, jemanje hormonske kontracepcije, visoka starost, določene bolezni) je zaradi vsega naštetega uporaba prehranskih dodatkov priporočljiva, a ni treba, da na vrat na nos oddirjate v lekarno in pokupite vse, kar imajo na policah. Umetni vitaminski pripravki lahko ob čezmernem jemanju namreč povzročijo enako velike težave kot pomanjkanje teh snovi, zato previdnost ni odveč. Preden se zaradi diete odločite za dopolnilo iz škatlice, morate dobro premisliti in preveriti, ali vam sploh česa res primanjkuje.

Rešitev: izobrazite se o hrani

Ko razmišljate o tem, da bi bilo dobro izgubiti kak kilogramček ali dva, se torej raje osredotočite na povečanje porabe kalorij (več gibanja), jedilnik pa prevetrite po pameti. V pomoč pri preračunavanju, koliko boste telesu ponudili z določenim živilom, vam je lahko podatek o hranilni gostoti hrane (v angleščini nutrient density). Ta nam pove, kolikšno količino hranil vsebuje določeno živilo na enoto teže. Na vrhu seznama najbolj hranilno bogatih živil je surova zelena zelenjava, na dnu pa rafinirana olja in beli sladkor. Hranilna gostota hrane ni enako kot energijska gostota hrane, ki nam pove, koliko kalorij vsebuje živilo. Jedilnik je torej dobro sestaviti večinoma iz raznovrstnih živil, ki so hranilno bogata, a energijsko revna oziroma primerna našim potrebam. Občasno se je dobro prepustiti tudi pregrehi in pojesti kaj za dušo! Ne nasedajte torej modnim dietam in se raje poučite o tem, kaj spada na vaš krožnik. Navsezadnje želite biti tudi zdravi, ne le privlačni.

Hranilna vrednost živil

Živila z visoko hranilno vrednostjo so: ohrovt, špinača, kreša, zelje, rukola, brstični ohrovt, brokoli, cvetača, zelena solata, paprika, šparglji, jagode, gobe, paradižnik, korenje, borovnice, laneno seme.

Srednjo hranilno vrednost imajo pomaranče, grozdje, tofu, artičoke, češnje, fižol, melone, orehi, breskve, jabolka, avokado, ananas, indijski oreščki, mango, grah, sladki krompir, pistacije, sezamova in sončnična semena.

Med hrano z nizko hranilno vrednostjo spadajo koruza, banane, arašidovo maslo, krompir, beli kruh, olje, sir, piščančje meso, ovseni kosmiči, sladoled, jogurt, mleko, riž, gazirane pijače.