Rusko cepivo Sputnik V, ki ga v Rusiji že uporabljajo, je eno izmed devetih cepiv, ki so v tretji fazi testiranja. foto: Reuters
S cepljenjem proti covidu-19 v telo dobimo dele nukleinskih kislin virusov. A ti obstanejo v celicah le začasno, toliko časa, da proteini, ki jih tvorijo, sprožijo tvorbo protiteles in telo prične z imunskim odzivom. Cepivo se v telesu kmalu razgradi in se torej ne vgrajujejo v celično jedro ter ne spreminja človeške DNK, navajajo na NIJZ.
V EU so doslej začeli cepiti z mRNK cepivoma družb Pfizer in BioNTech ter družbe Moderna. Gre za zelo podobni cepivi, saj obe temeljita na tehnologiji informacijske RNK.
Velika Britanija je postala prva država na svetu, ki je odobrila cepivo ameriškega farmacevtskega velikana Pfizerja in nemškega BioNTecha.
foto: Profimedia
"Življenjska doba mRNK v celični citoplazmi je kratka, saj se hitro razgradi in nikoli ne vstopi v celično jedro, zato je nastanek kakršnihkoli genetskih sprememb v celici izključen," navaja predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Alojz Ihan v gradivu za strokovno javnost o cepivu proti covidu-19.
Količina mRNK v različnih cepivih se sicer razlikuje. Cepivo proizvajalca Moderna vsebuje 100 mikrogramov mRNK na odmerek, cepivo Pfizerja in BioNTecha pa 30 mikrogramov na odmerek.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) navajajo, da niti deli nukleinskih kislin virusov v drugih cepivih - denimo tistih, ki temeljijo na adenovirusih, plazmidih - ne morejo spremeniti človeškega genoma.
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
