Ribe – za izboljšanje miselnih dosežkov

Losos, sardele, postrvi, skratka – ribe so izvrsten vir maščobnih kislin omega 3. Te izboljšujejo prekrvitev, kar pomeni tudi več kisika v možganih. Raziskave nedvomno dokazujejo, da maščobne kisline omega 3 izboljšujejo učno, miselno in spominsko sposobnost ter nam omogočajo boljše spoprijemanje s težkimi nalogami in izzivi. Pravšnji odmerek sta dva ribja obroka na teden.

Borovnice – za pomladitev

Borovnice so modre zaradi antociana, o katerem so znanstveniki ugotovili, da spodbuja nastajanje novih možganskih celic. Imajo pa vsa temna barvila še eno dragoceno lastnost: v telesu nase vežejo odpadne snovi, tako imenovane proste radikale, ki nastajajo med presnovo in pospešujejo staranje. Borovnice tako preprečujejo starostne poškodbe možganov. Priporočljivo jih je zaužiti prgišče vsak dan.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Blaž Švab o prvem božiču z dvema otrokoma

Partnerica Blaža Švaba se je vrnila na delo, zato je december za glasbenika še toliko bolj pester. Kakšni pa bodo prazniki z dvema otrokoma?

Kurkuma – za boljše pomnjenje

Kurkuma je glavna sestavina karija, daje mu tudi značilno rumeno barvo. Vsebuje rastlinsko učinkovino turmeron, ki preprečuje nastajanje beljakovinskih oblog v možganih, ki so sicer glavni zaviralci spominskih zmogljivosti. Dobra novica je, da turmeron učinkuje tudi na že poškodovane možganske celice, zato ima kurkuma dragoceno sposobnost, da izboljšuje delovanje možganov pri bolnikih z alzheimerjevo boleznijo. Raziskave so pokazale zelo spodbudne rezultate, pri teh bolnikih se je delovanje možganov ob rednem uživanju kurkume izboljšalo za do 60 odstotkov. Koristi pa tudi zdravemu človeku – za boljše delovanje možganov naj bi je zaužili pol žličke vsak dan.

Mandlji – za večjo koncentracijo

Vsebujejo izjemno veliko riboflavina in L-karnitina. Ti dve učinkovini spodbujata delovanje možganov, in sicer tako, da pospešujeta nastajanje novih povezav med živčnimi končiči, s tem pa zmanjšujeta nevarnost za pojav demence. Mandlji so poleg tega vir dragocenih vitaminov iz skupine B, magnezija, kalcija in železa. Ta izjemna hranilna mešanica zvišuje sposobnost koncentracije, zato je priporočljivo na dan zaužiti prgišče mandljev.

Avokado – hrana za živčevje

Ta južnoameriški sadež je bogat vir lecitina, glavne sestavine možganskih celic. Poleg tega vsebuje vitamin B1, imenovan tudi tiamin, in vitamin B6. Oba skrbita za boljšo izmenjavo impulzov oziroma informacij med živčnimi celicami. Prav od tega je odvisna tudi kakovost naše osredotočenosti. Avokado naj bo na jedilniku vsaj enkrat na teden.

Pomarančni sok – ohranja spomin

Pomaranče so bogate z vitaminom C, poleg tega vsebujejo rastlinsko barvilo fisetin. Ta pospešuje rast možganskih celic, ki so nosilke dolgoročnega spomina, poleg tega izboljšuje skladiščenje informacij v možganih. Sicer pa je fisetin še v paradižniku, jagodah, kiviju in grozdju. Priporočljiv odmerek so tri pomaranče ali trije paradižniki na dan.

Brokoli – za boljšo zaščito celic

Vsebuje učinkovino sulforafan, ki v možganih spodbuja nastajanje encimov, odgovornih za varovanje celic. Skupaj s karotinom, vitaminom C in tioktinskimi kislinami, ki so prav tako v brokoliju, ščiti možgane pred škodljivimi prostimi radikali. Ker je brokoli bogat tudi z vitaminom K in železom, izboljšuje miselne zmožnosti.

Kava – varuje pred alzheimerjevo boleznijo

Kdor na dan popije najmanj tri skodelice kave, kar precej zmanjša tveganje za starostne okvare možganov, ko je alzheimerjeva bolezen. Raziskave kažejo, da kofein spodbuja možgansko medcelično presnovo in s tem preprečuje nastajanje nevarnih oblog plaka, ki lahko povzročijo motnje spomina. Poleg tega so v kavnih zrncih snovi, ki ščitijo možganske celice.