Prvi svetovni dan Zemlje je mobiliziral milijone Američanov. 22. aprila 1970 se jih je 20 milijonov podalo na ulice in s protestom zahtevalo ukrepe za zaščito okolja. Ta dan je pomembno zaznamoval sodobno okoljevarstveno gibanje, Združeni narodi pa so ga leta 2016 izbrali za dan, ko je bil slovesno podpisan pariški podnebni sporazum. Obeleževanje dneva poteka pod okriljem mreže Earth Day Network.

Spletno osveščanje

Medtem ko so ob svetovnem dnevu Zemlje običajno po vsem svetu potekali shodi, čistilne akcije, izobraževalni dogodki in delavnice, je bilo že lani in je tudi letos zaradi pandemije covida-19 drugače. Okoljevarstveniki so se zatekli k drugačnim akcijam za spodbujanje zaščite okolja - prek aplikacij, spletnih seminarjev in digitalnih kampanj.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Tekmovalec slovenskega MasterChefa prvič postal očka

Žiga Škvorc, ki je v deveti sezoni oddaje MasterChef Slovenija osvojil tretje mesto, je pred dobrim tednom dni prvič postal očka.

Pet stebrov obnove

Letošnji dan Zemlje nas nagovarja, da lahko preprečimo katastrofe podnebnih sprememb in uničenja našega naravnega okolja. Ob vodilu, naj obnovimo planet, je postavljenih pet stebrov obnove, in sicer saditev dreves, hrana in okolje, globalno čiščenje, klimatska pismenost in globalni izziv za Zemljo.

Svetovni dan Zemlje obeležujemo tudi v Sloveniji.

Dan ni namenjen le večji ozaveščenosti o okoljskih problemih, temveč je čas, da se skupnosti in pospravijo odpadke ali posadijo drevesa. "Socialna distanca ne pomeni, da ne smete uživati v naravi, če to počnete odgovorno. Narava ni od(pre)povedana," so zapisali v organizaciji Alpe Adria Green (AAG). V Velenju bodo denimo čistili Velenjsko jezero.

V AAG ljudem predlagajo, naj podprejo opraševalce, za kar so se vnovič zavzeli tudi v Čebelarski zvezi Slovenije, počistijo plastiko v parku, posadijo drevo in cvetoče rastline, zmanjšajo porabo, jo spremenijo v ponovno uporabo, naj ne uporabljajo pesticidov in kemikalij na vrtu ter naj varčujejo z vodo.