Celinskega poplavnega komarja je po besedah Trilarja več predvsem zato, ker so zaradi povečanih količin padavin spomladi nastale dodatne vodne površine, kjer se razmnožuje. "Kadar nastanejo dodatne vodne površine namreč naš komar hitro razvije več generacij," pravi.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Panettone: priljubljeno italijansko sladico lahko pripravite doma

Panettone v decembrskem času zavzame prodajne police. Zakaj pa ga letos s tem preprostim receptom ne pripravite kar sami?

V Sloveniji je v zadnjih letih prisoten tudi tigrasti komar, ki je k nam prišel iz jugovzhodne Azije, a ga je po opažanjih letos manj kot prejšnja leta. "Morda ravno zato, ker se je bolj razmnožil naš celinski poplavni komar," je dejal Trilar.

Tigrasti komar se za razliko od našega komarja, ki se razmnožuje v večjih stoječih vodah, razmnožuje na manjših vodnih površinah, kot so npr. voda za zalivanje domačih vrtov, voda v cvetličnih koritih, odvrženih pločevinkah in podobno. Zato lahko k njegovi zajezitvi najlažje pripomoremo tako, da zunaj v posodah ne puščamo stoječe vode, pravi.

Ljubljanska občina bo letos po besedah Trilarja na nekaterih javnih površinah poskusno testirala sredstvo aqvatain. Ta kemikalija na osnovi silikona na vodni površini naredi tanko plast, ki ličinkam komarja prepreči dihanje, po treh ali štirih tednih pa se razgradi, je pojasnil.

Razlika med našimi domorodnimi in tigrastimi komarji tudi v tem, da naši pikajo v mraku in le izjemoma podnevi, tigrasti pa predvsem podnevi.

Letošnje leto je po opažanjih Slavka Polaka iz Notranjskega muzeja Postojna na splošno "zelo čudno", kar pripisuje podnebnim spremembam in letošnji spomladanski pozebi. Ta je namreč zdesetkala nekatere vrste, posledično pa povzročila razmah drugih.

Popisi biologov po Polakovih besedah kažejo, da je letos zelo malo metuljev, čmrljev in čebel, prav tako ni veliko polžev lazarjev, ki so pomrznili. Je pa veliko miši, kar pripisuje temu, da je lani bogato obrodila bukev in je bilo na voljo veliko žira.

Zaradi povečanega števila miši je naraslo tudi število primerov mišje mrzlice pri ljudeh, a Polak ocenjuje, da večje nevarnosti ni in da bo narava sama nazaj vzpostavila ravnovesje. Do povečanega števila miši namreč prihaja vsakih nekaj let.

Vsa večja odstopanja v naravi v zadnjih letih Polak sicer pripisuje podnebnemu segrevanju, zaradi katerega prihaja do ekstremnih naravnih dogodkov, kot so huda vročina, pozebe in podobno. "Do neke mere so takšni pojavi normalni, a znanstveniki ugotavljajo, da so v zadnjih letih vse pogostejši", je še opozoril.